Prostovoljci lepšajo dneve starejšim

Več let že v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije poteka zelo uspešen projekt Starejši za starejše, kjer mlajši, pa tudi nekoliko starejši upokojenci pomagajo starejšim, ki takšno ali drugačno pomoč potrebujejo.

Projekt zajema vse starejše od 69 let in zato je tako rekoč edini, ki zajame celotno starejše prebivalstvo. Prostovoljke s kratko anketo popišejo vse, pomoč pa ponudijo tistim, ki si jo želijo in jo potrebujejo. Tudi na Gorenjskem je projekt pognal korenine. Trenutno je 260 prostovoljk, ki obiskujejo starejše na domovih, pa tudi v domovih za starejše občane, kadar je potrebno.

Metoda Bole Finžgar iz Radovljice je upokojena socialna delavka in je pri Zvezi društev upokojencev Slovenije vodja komisije za izobraževanje, zato izobražuje prostovoljce in koordinatorje v tem projektu. Hkrati pa je tudi sama prostovoljka. Kaj je pomembno za prostovoljca? "Pomembna je njegova odločitev, da je pripravljen del svojega časa podariti starejšim, pomembno pa je tudi to, da čuti naklonjenost do starejših, da jih zna sprejemati in ima občutek zanje," je začela Metoda Bole Finžgar.

V Radovljici so po njenih besedah naleteli le na malo oseb, ki bi bile v veliki stiski. V takšnih primerih pa je koordinator tisti, ki posreduje naprej ustreznim službam, najprej patronažni službi, ki je ljudem bliže kot pa na primer center za socialno delo, na katerega prostovoljke posredujejo v naslednjem koraku. Zelo pomembno je, da ista prostovoljka znova obišče tega starejšega (običajno čez eno leto, če ni potrebe ali če si starejša oseba ne želi pogostejših obiskov). Ista prostovoljka ga obišče tudi ob rojstnem dnevu ali ga pokliče. Veliko jih je takšnih, ki želijo, da prostovoljka prihaja k njim vsak mesec ali še pogosteje. Vsaka od 20 prostovoljk v radovljiški občini pa ima okoli deset oseb, ki jih obiskujejo enkrat na teden in jim povsem konkretno pomagajo: počistijo stanovanje, prinesejo stvari iz trgovine, se z njimi pogovarjajo in podobno. Namen projekta je ta, da se razvije medsebojna pomoč. Da ljudje vedo, na koga se lahko obrnejo, kadar ga potrebujejo. Takšna pomoč je po besedah Metode Bole Finžgar zelo pomembna, saj danes ljudje nimajo takšnih pokojnin, da bi si lahko privoščili plačane storitve, kot je na primer pomoč na domu ali pa dostava obrokov na dom.

Metoda Bole Finžgar pravi, da doslej niso zaznali nasilja nad starejšimi. Ugotavlja pa, da so obiski prostovoljcev neke vrste preventiva tudi pred tem nasiljem nad starejšimi za domačimi stenami, saj s tem postane jasno, da starejši človek ni več sam, da se zanj zanima tudi nekdo zunaj doma. Tudi svojcem je včasih težko z ostarelimi starši, ki potrebujejo veliko pomoči. Prostovoljec mora znati videti tudi njihovo situacijo in jim dati priznanje za vse, kar naredijo za ostarelega starša.

Slavica Soršak iz Radovljice je med prostovoljkami fenomen, saj obiskuje kar 250 starejših. "Konec meseca si naredim načrt za naslednji mesec, koga bom obiskala za rojstni dan. Včasih koga srečam na cesti ali v trgovini, pa ga kar povabim na klepet ob kavi v bližnji lokal," je odgovorila na vprašanje, kako obvladuje tako veliko število. Kakšnih deset pa je takšnih, ki jih redno obiskuje in jim hodi tudi pospravljat, dvakrat ali enkrat na mesec. "Povsod so me zelo veseli. Velikokrat jih obiščem kar z malim vnukom, ki ga varujem dopoldne, in to jih še posebej vzradosti. Ljudje me poznajo še od prej, ko sem delala v trgovini, in ko sem opravljala ankete, sem povsod naletela na odprta vrata. Vsakemu sem dala svojo telefonsko številko, da me lahko pokliče, če me potrebuje."

V Radovljici je med prostovoljkami tudi gospa, ki je stara nad osemdeset let. Obvladuje svojo ulico. Ker tam večinoma živijo starejše ovdovele ženske, jih odpelje tudi k zdravniku, če je treba, ali na sprehod.

V Žirovnici so bili leta 2004 med prvimi v Sloveniji, ki so začeli s tem projektom pomoči. Vojka Legat je koordinatorica v tamkajšnji občini: "Naš namen je, da se z ljudmi pogovarjamo in da jim naredimo lepe trenutke. Da jim konkretno pomagamo, jih na primer kam peljemo: k zdravniku, na pogreb, v trgovino, ali jim kaj preberemo." Takih, ki potrebujejo pomoč, je kar precej. "Vendar gre bolj za drobne usluge. Imeli smo en primer, ko je neka gospa dobila visok račun za elektriko in ni mogla plačati. Takrat smo posredovali na centru za socialno delo, da je dobila enkratno socialno pomoč in so ji plačali ta račun. Vmes pa smo morali posredovati tudi na Elektro Gorenjska, da so ji odložili plačilo in ji niso odklopili elektrike," se spominja enega od številnih primerov konkretne pomoči.

"Zdaj ljudje vedo, da smo me, prostovoljke, zato, da se lahko obrnejo na nas, in res nas kar ustavijo na cesti, če se srečamo," povesta Vojka Legat in Marija Slamnik. V Žirovnici enkrat na leto peljejo tiste starejše, za katere vedo, da čez leto ne gredo nikamor in da so ves čas doma, na izlet. "Težko jih prepričamo, da se odpravijo od doma, toda na koncu so vsi zadovoljni, srečni, in nikakor še ne bi šli domov. Pred novim letom pa za vse, stare osemdeset let in več, pripravimo srečanje s prireditvijo, na kateri sodelujejo otroci iz osnovne šole. "Zelo sem zadovoljna, ko po obisku vidim zadovoljen in vesel obraz, to mi veliko pomeni in mi polepša dan," je še povedala Vojka Legat.