Nov način ugotavljanja katastrskega dohodka
Po vladnem predlogu naj bi katastrski dohodek prvič po novem izračunali 30. junija 2012.
Kranj – Vlada je na seji prejšnji teden sprejela predlog zakona o katastrskem dohodku (KD) in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Za sprejetje novega zakona se je odločila iz več razlogov. Sedanja metoda ugotavljanja katastrskega dohodka je postala vsebinsko, predvsem pa tehnično zastarela in jo je treba spremeniti v izhodiščih, postopkih in rešitvah. Ker so postopki ugotavljanja KD-ja dokaj zapleteni, država tega ni storila že vse od leta 1988, ampak je KD le valorizirala. Stanje katastrskih kultur v zemljiškem katastru ni usklajeno z dejansko rabo zemljišč. Z uveljavitvijo zakona o evidentiranju nepremičnin se bodo podatki o katastrski kulturi in katastrskem razredu vodili le do sredine prihodnjega leta. Po novem se bodo zemljišča glede dejanske rabe razvrščala le še na kmetijska in gozdna, podatek o katastrskem razredu pa bo nadomestil podatek o boniteti zemljišča, ki bo odražal njegovo kakovost in pridelovalne sposobnosti. Precej nejasnosti je po sedanjem zakonu tudi glede pristojnosti posameznih organov pri ugotavljanju katastrskega dohodka.
S predlaganim novim zakonom naj bi katastrski dohodek določili kot potencialni tržni dohodek, ki ga je mogoče doseči ob običajni uporabi kmetijskih in gozdnih zemljišč. Metodo ugotavljanja katastrskega dohodka naj bi »vezali« na tehnološka izhodišča, ki bi jih preverjali najmanj vsakih pet let. Pri pridelovalni sposobnosti zemljišč naj bi upoštevali boniteto, določeno v zemljiškem katastru oz. registru nepremičnin, vrsto rabe pa določili na podlagi podatkov o dejanski rabi. Katastrski dohodek naj bi letno preračunavali na podlagi gibanja cen vhodnih surovin in pridelkov. Za izvajanje nalog pri ugotavljanju KD-ja naj bi bila pristojna geodetska uprava, določili pa naj bi tudi pristojnosti drugih organov v tem postopku.
Katastrski dohodek se kot uradna ocena dohodka iz kmetijske dejavnosti upošteva v več kot dvajsetih zakonih in še skoraj štiridesetih podzakonskih predpisih, med drugim za določanje davčne osnove, prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialnih pomoči, prispevka za kmetijsko gozdarsko zbornico … Nekateri predpisi se sklicujejo neposredno na katastrski dohodek, večina pa na dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki je seštevek katastrskega dohodka in plačil za ukrepe kmetijske politike.