Za našo državo ste zlati

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Območno združenje Rdečega križa Kranj je podelilo priznanja krvodajalcem in prostovoljcem.

Območno združenje Rdečega križa (OZ RK) Kranj je v petek organiziralo slovesnost ob podelitvi priznanj krvodajalcem in prostovoljcem v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. V OZ RK Kranj je povezanih 40 krajevnih organizacij iz Mestne občine Kranj ter občin Cerklje, Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko. Predsednik OZ RK Kranj Marjan Gantar je povzel nekaj številk iz njihovega območja delovanja: »Približno sedem odstotkov odraslih, starih od 18 do 65 let, v povprečju daruje kri na leto. Če primerjamo leti 2008 in 2009, je število krvodajalcev naraslo, v prvi polovici letošnjega leta pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko upadlo. Do 30. junija 2009 je bilo 2709 odvzemov krvi, do 30. junija 2010 pa 2141. Letos smo v prvih šestih mesecih organizirali šestnajst rednih, osem izrednih akcij in eno terensko krvodajalsko akcijo.« Gantar je dodal, da raziskujejo tudi razloge, zakaj je bilo krvodajalcev v prvi polovici letošnjega leta manj: »Med krvodajalci je vedno več ljudi v socialni stiski in brezposelnih, pozna se tudi reorganizacija Zavoda za transfuzijsko medicino, premalo je propagande med mladimi.«

V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, je poudaril predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir, obenem pa opozoril, da država krči denar, ki je potreben tudi za organiziranje krvodajalskih akcij, in vse več je delodajalcev, ki zaposlenemu ne dajo niti prostega popoldneva, kaj šele dneva za udeležbo na krvodajalski akciji. »Žal je tudi v nekaterih državah kri postala blago in ni več pravo zdravilo,« je še opozoril Košir in zaključil: »V Sloveniji še gori ogenj solidarnosti in mislim, da ste krvodajalci za našo državo zlati.«

Stokrat daroval kri

Leon Kern, doma s Primskovega pri Kranju, je stokrat daroval kri in plazmo, a kljub tej humani gesti ostaja skromen: »Poznam tudi nekaj takih, ki so kri darovali še večkrat. Seveda pa na odvzeme ne hodim zato, da bi štel, kolikokrat sem kri daroval.« Krvodajalec je od svojega osemnajstega leta, zgled je dobil v očetu. »Moški kri lahko daruje na tri mesece, ženske na štiri, je pa to odvisno še od drugih dejavnikov. Plazmo lahko daruješ pogosteje. Če je le možno, se udeležujem rednih krvodajalskih akcij, večkrat me tudi pokličejo na izreden odvzem. Ob tej priložnosti bi se zahvalil podjetju Iskratel, kjer sem zaposlen, ker še zmeraj omogočajo krvodajalcem udeležbe na krvodajalskih akcijah. Takih delodajalcev, ki bi imeli posluh za krvodajalce, gorske reševalce, gasilce, je žal vse manj,« je poudaril Leon Kern in dodal, da slabosti po odvzemu krvi pa res še ni imel.

»Mislim, da bi se moral vsak človek, ki je v prometu, zavedati, da tvega. Ameriški piloti lovcev pravijo, da je vožnja po cesti bolj nevarna kot pilotiranje lovca. Zelo hitro se lahko naredi, da človek potrebuje kri. Lansko leto sem pokopal mamo, pred smrtjo je morala nekajkrat dobiti transfuzijo in sem si rekel, da bom daroval, dokler bom le lahko. Moram pa »potrkati«, saj sam transfuzije še nisem potreboval,« je povedal Leon Kern, ki je bil do očetove bolezni pred desetimi leti tudi aktiven prostovoljec pri OZ RK Kranj. In ker smo ljudje vse bolj vitalni, ker se tudi delovna doba podaljšuje, sprašuje, zakaj tudi zgornje starostne meje, ko je še dovoljen odvzem krvi, to je 65 let, ne bi dvignili: »Še upokojenci tečejo maraton in ne vidim razloga, da starostne meje ne bi dvignili.«