Boks je kot partija šaha

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / nedelja, 31. oktober 2010 / 06:00

"Mnogi sicer boks še vedno enačijo s pretepanjem, tisti, ki ga poznamo, pa se nam zdi, da je bolj podoben šahu, razlika je le v kontaktu. Prav tako je namreč treba veliko razmišljati o tem, kakšno potezo boš naredil, da matiraš nasprotnika," pravi Ula Brank Pečko, ki se je odločila, da se bo v boksu skušala uvrstiti na olimpijske igre.

Škofja Loka – Boks je tudi v Sloveniji med popularnejšimi športi, bolj izjemoma kot praviloma pa se v ring postavijo dekleta. Ena tistih, ki jo je navdušil, je 19-letna Škofjeločanka Ula Brank Pečko, ki je tudi državna prvakinja v kikboksu.

Zakaj ste se sploh odločili za borilne veščine?

»Že ko sem bila majhna, je imel oči doma boksarske rokavice in dostikrat sva se poskušala z njimi malce pretepati. Seveda je bila to le igra, vse se je začelo, ko sem na šoli, v drugem letniku gimnazije, videla plakat, ki je vabil k učenju kikboksa v Klub borilnih veščin Kontakt. Sprva nisem pomislila, da bi kdaj tudi tekmovala, želela sem si le tovrstne rekreacije. Vendar je trener kmalu presodil, da lahko grem na prvo tekmo, in že takoj sem bila druga in dobila priznanje za najlepšo tehniko. Tako so se začela tekmovanja, prišla sem v slovensko kikboksarsko reprezentanco, najprej sem nastopala v light kontaktu, letos pa sem prvič postala državna prvakinja v full kontaktu. Ta pa je že bolj podoben boksu, saj se vse dogaja v ringu. Odločila sem se, da poskusim trenirati in tekmovati tudi v boksu, saj mi je, zaradi tehnike, boks še bolj všeč.«

Boksarje in boksarke si navadno predstavljamo kot velike in močne. Vi ste pravo nasprotje?

»Nastopam v kategoriji do 51 ali do 54 kilogramov, odvisno, kakšno nasprotnico imam. Lahko rečem, da je ženski boks v Sloveniji malce tabu tema. Dekleta sicer trenirajo, kar nekaj jih je, teže pa se odločijo stopiti v ring, priti na tekmo. Meni je bilo malo laže, saj sem imela izkušnje iz kikboksa. Tako sem minulo soboto šla na tekmo slovenske lige v Slovenski Bistrici ter nasprotnico iz Maribora premagala s prekinitvijo v tretji rundi, ko sem vodila že za dvajset točk. To je bila zame prva tekma v boksu, ona pa je imela že več izkušenj. Zagotovo bom še šla na tekme slovenske lige, naslednja je že konec novembra.«

Torej vam načrtov me manjka?

»Ker sem se zadnje čase bolj osredotočila na boks in se v ringu dobro počutim, so tudi moji načrti vezani na ta šport. Leta 2012 si želim nastopiti na svetovnem prvenstvu, če se mi bo v svoji kategoriji uspelo uvrstiti med prvih osem, pa bom imela priložnost nastopiti na olimpijskih igrah, saj bo ženski boks v Londonu prvič tudi olimpijska preizkušnja. Prav tako si želim, da bi se ženski boks še bolj razvil, da bi tudi pri nas v Škofji Loki postal bolj prepoznaven. Mnogi sicer boks še vedno enačijo s pretepanjem, tistim, ki ga poznamo, pa se zdi, da je bolj podoben šahu, razlika je le v kontaktu. Prav tako je namreč treba veliko razmišljati o tem, kakšno potezo boš naredil, da matiraš nasprotnika.«

Vaš trener je vsa leta Gregor Debeljak, ki je prav tako odličen tekmovalec tako v kikboksu kot boksu?

»Z Gregorjem treniram vse od začetka, ima veliko izkušenj, poleg tega pa občasno hodiva na dodatne treninge v Ljubljano k Sašu Taranišu. V klubu skrbiva, da se kikboksa in boksa učijo tudi drugi. Letos imam tudi skupino deklet, ki vadi aero kik fun. To je vadba, pri kateri se boks in kikboks povezujeta z aerobiko, prav prek tega pa skušam čim več deklet navdušiti tudi za boks. V dvorani Poden se družimo ob sredah med 17. in 18. uro, vse, ki jih to zanima, pa so še vedno vabljene v našo družbo.«

Vam ob športu ostane še kaj časa?

»Študiram analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede, tako da sta študij in šport trenutno vse, kar zmorem. Če hočeš v športu, posebno v boksu uspeti, moraš živeti zgolj za to, delati moraš s srcem in telesom.«