Čas za korenine

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 28. oktober 2010 / 06:00

Jesen je radodarna s svojimi plodovi, postreže pa nam tudi z nečim, kar je na prvi pogled očem povsem prikrito. Prav imate, s koreninami in korenikami zdravilnih rastlin, ki imajo oktobra in novembra v sebi izjemno veliko zdravilnih učinkovin. Izkopljimo nekaj korenin skupaj in skuhajmo iz njih kakšen zdravilen čaj.

Se sprašujete, korenine katerih rastlin sploh lahko kopljete? Zgrešili ne boste s koreninami angelike, sleza, bedrenca, regrata, kislice, rabarbare, baldrijana, gabeza, kolmeža, sladkega korena, kolmeža, velike koprive, dežena, pomladanskega jegliča, če omenimo le nekatere.

Ne spirajmo jih z vročo vodo

Podzemne dele rastlin nabiramo, preden propadejo nadzemni deli, zato da rastline še lahko prepoznamo. Korenine pazljivo izkopljemo, jih očistimo prsti in s ščetko dobro speremo pod tekočo vodo. Nikoli jih ne namakamo ali pustimo stati v vodi dlje časa. Izogibajmo se spiranju z vročo vodo, saj bi na ta način poleg umazanije, iz njih sprali tudi zdravilne učinkovine. Opozorimo še na to, da podzemnih delov rastlin, ki vsebujejo sluzi, denimo slezovo korenino, tudi s hladno vodo ne smemo izpirati, da se sluzi ne pokvarijo. Ko smo korenine oprali, jih takoj posušimo, da se zaradi encimskih procesov sestavine ne spremenijo. Nekateri zeliščarji svetujejo, da osušene korenine razrežemo na majhne koščke, saj je suhe korenine težko rezati, poleg tega pa se majhni koščki tudi hitreje in lepše sušijo. Spet drugi so prepričani, da je korenine bolje posušiti cele in jih zdrobiti ali razrezati šele neposredno pred pripravo čaja.

Kolmež za spodbujanje teka

Kolmež (Acorus calamus) v jeseni izkopljemo s koreniko, mu odstranimo nadzemne dele in koreninice, ga očistimo, operemo ter razrežemo na trakove, ki jih posušimo na topli peči ali v sušilniku. Korenika, ki je zunaj rjava, znotraj pa bela, prijetno diši ter je grenkega dišavnega okusa. Kolmež slovi kot eno najmočnejših sredstev za spodbujanje teka in urejanje prebave. Po izročilu se rabi pri akutnih in kroničnih prebavnih motnjah, črevesnih krčih in vetrovih ter pomanjkanju želodčne kisline, saj pospeši obilno izločanje sline ter želodčnih in črevesnih prebavnih sokov, sprošča vetrove in odpravlja krče, pomaga pa tudi ob želodčnem vnetju in razjedi. Čaj pripravimo tako, da pol žličke posušene korenike poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati petnajst minut in precedimo. Druga možnost je, da pol žličke korenine vržemo v hladno vodo in kuhamo tri do pet minut, nato čaj precedimo. Kot aromatična grenčina se popije skodelica čaja med obroki do trikrat na dan.

Spomladanski jeglič za izkašljevanje

Sveže korenine spomladanskega jegliča (Primula veris) imajo nadvse prijeten vonj, ki spominja na janež. Njihov okus bi lahko opisali kot trpek, grenek in praskajoč. Posušene korenine so brez vonja. Pri izkopavanju moramo biti zelo previdni. Korenine porežemo, kratko koreniko pa znova posadimo, da ne uničimo rastline. Korenine spomladanskega jegliča so močno sredstvo za izkašljevanje pri sapničnem vnetju in prehladih. Sirup pripravljen iz korenin jegliča utekočinja gosto sluz in omogoča njeno izločanje. Uporabljamo ga pri kroničnem kašlju in kroničnem bronhitisu. V ljudskem zdravilstvu se rabi korenina tudi pri zadušljivem kašlju, naduhi, protinu in bolečini v živcu. Čaj pripravimo tako, da pol žličke zrezanih korenin prelijemo s skodelico mrzle vode, počasi segrejemo do vretja in pustimo pokrito stati pet do deset minut. Kot prsni čaj popijemo skodelico z medom oslajenega vročega napitka večkrat na dan, še posebej zjutraj, ko vstanemo, in zvečer pred spanjem. Ta čaj koristi pri vseh vrstah kašlja, tudi pri starostnemu kašlju.

Slez zoper drisko pri dojenčkih

Odebeljene korenine sleza oz. ajbiša (Althea officinalis), kot je rastlino rad imenoval Simon Ašič, nabiramo oktobra in novembra, saj je takrat količina sluzi največja. Korenine operemo, lahko jih olupimo, da so čisto bele, jih zrežemo po dolgem in hitro sušimo pri umetni toploti, ki pa ne sme presegati petintrideset stopinj Celzija. Sušenje traja več dni. Posušene korenine zrežemo na pol centimetra dolge koščke ali jih stremo. Slezova korenina vsebuje zelo veliko sluzi. Najbolj se izkaže pri lajšanju prebavnih motenj, kot so driske, posebno pri dojenčkih in majhnih otrocih, pri katarjih prebavil, vnetju želodčne in črevesne sluznice. Uporabljamo jo tudi pri vnetjih grla, katarjih glasilk, hripavosti, dražečem suhem kašlju, vnetjih v ustni votlini, parodontozi in pri rasti zobovja otrok. Čaj pripravimo tako, da dve žlički posušenih korenin denemo v dvesto petdeset mililitrov hladne vode in dobro premešamo. Korenine pustimo v vodi vsaj pol ure, premešamo in precedimo. Tako pripravljen čaj lahko pred uporabo nekoliko segrejemo. Čaj pijemo trikrat na dan po eno skodelico.