V krizi se je okrepilo bančno varčevanje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sreda, 27. oktober 2010 / 06:00

Večina se odloča za depozite z nespremenljivo obrestno mero.

Kako je gospodarsko-finančna kriza vplivala na varčevanje prebivalstva?

Gorenjska banka:  Kriza vpliva na višino prilivov na osebne račune strank, s tem pa tudi na to, koliko denarja lahko namenijo za varčevanje. Ker so vrednosti delnic in enot vzajemnih skladov močno padle, so se varčevalci obrnili k bančnemu varčevanju, ki se je znova izkazalo kot zmerno donosno, predvsem pa varno. Dodatno je k varnosti naložb prispevala država, ki do konca letošnjega leta neomejeno jamči za vse vloge v bankah, po novem letu pa bo jamstvo omejeno na sto tisoč evrov na varčevalca. V zadnjih mesecih se je rast sredstev občanov v bankah nekoliko umirila, kar verjetno lahko pripišemo različnim razlogom: ali so občani dobili občutek, da je kriza mimo in da lahko več namenijo potrošnji, ali pa imajo dejansko manj prihodkov.

UniCredit Bank: Varčevalne navade so se v času krize nekoliko spremenile, varčevalci pa so tudi postali previdnejši pri svojih odločitvah. Opazno je zmanjšano povpraševanje po vseh oblikah tveganih naložb in »vrnitev« k bolj konzervativnim oz. klasičnim bančnim produktom, kot so depoziti in varčevalni računi.

Nova KBM: Ljudje so pri gospodarjenju s svojim denarjem postali bolj previdni in preudarni. Pri varčevanju se najraje odločajo za klasične oblike varčevanja na banki in nekoliko manj za naložbe v vzajemne sklade, vrednostne papirje ali naložbena življenjska zavarovanja. Komitentom svetujejo, naj bo njihov naložbeni portfelj razpršen od manj tveganih do bolj tveganih naložb. Število varčevalcev z depoziti se v zadnjem obdobju povečuje, tako da obseg depozitov predstavlja več kot 90 odstotkov vseh naložb.

Je med občani več zaupanja za kratkoročne ali dolgoročne depozite?

Gorenjska banka: Občani se zaradi navad in nezaupanja, ki izvira iz preteklih dogodkov, raje odločajo za kratkoročne depozite, v banki pa se prizadevamo, da bi s spodbudno obrestno mero postopoma pridobili tudi več dolgoročno vezanih sredstev.

UniCredit Bank: V primerjavi z lanskim letom je opazen porast povpraševanja po dolgoročnih depozitih, pri katerih so obrestne mere v primerjavi s ponudbo bank v drugih državah evro območja še vedno privlačne.

Nova KBM: Ocenjujemo, da je razmerje med kratkoročni in dolgoročnimi depoziti 50 : 50. Odločitev za obdobje vezave je odvisno od namenov varčevanja pa tudi od tega, koliko časa varčevalec ne potrebuje vezanega denarja.

Se komitenti več odločajo za varčevanje z nespremenljivo ali spremenljivo obrestno mero?

Gorenjska banka: Občani se glede na padec obrestnih mer v času krize raje odločajo za nespremenljivo obrestno mero.

UniCredit Bank: V naši ponudbi je možna vezava depozitov s fiksno obrestno mero. Pri sklepanju depozita s spremenljivo obrestno mero morajo biti pozorni predvsem na referenčno obrestno mero (npr. enomesečni, šestmesečni ali dvanajstmesečni Euribor), na višino pribitka na obrestno mero in na to, kolikokrat na leto se določi oz. spreminja nova obrestna mera za naslednje obrestovano obdobje. Deponent lahko na podlagi pričakovanj o gibanju obrestnih mer oceni, ali se mu splača skleniti depozit s fiksno ali variabilno obrestno mero.

Nova KBM: Odločitev komitenta je odvisna od gibanja obrestnih mer. Če se odloči za varčevanje s spremenljivo obrestno mero, sprejme s tem tudi večjo stopnjo tveganja.

Koliko je še varčevanja v tujih valutah?

Gorenjska banka: Večina varčuje v evrih. Delež sredstev v tujih valutah je približno dvoodstoten.

UniCredit Bank: V tujih valutah je obseg varčevanja majhen, večinoma gre za depozite v evrih.

Nova KBM: Varčevalci lahko izbirajo med vezavo denarja v švicarskih frankih, ameriških, avstralskih in kanadskih dolarjih, švedskih kronah in britanskih funtih, vendar se za varčevanje v tuji valuti odloča le manjši odstotek varčevalcev.