Pogledal je čez ograjo in se zaljubil

Sobotno jutro se je pred blokom na Mlakarjevi ulici v Kranju začelo z harmoniko, nadaljevalo v veselem vzdušju, dvorišče pa se je za trenutek spremenilo celo v plesni oder. Dušan in Varadinka Stojanovič sta praznovala zlato poroko.

Dušan se je rodil 1936 leta v Beli Palanki v Srbiji, Varadinka – takrat se je pisala Krstić, pa štiri leta kasneje v Nišu, v Srbiji. Oba izhajata iz kmečkih družin. Leta 1955 je Dušan s prekomando takratne JLA prišel v Slovenijo, na Bohinjsko Belo. Dve leti kasneje je na obisku pri sorodnikih v Humu spoznal Varadinko. Zgodba pravi, da je pogledal čez ograjo in se zaljubil. Tudi njej je bil postavni oficir všeč. Poročila sta se nekaj let kasneje in odšla v širni svet.

Prvi skupen dom sta si ustvarila na Kokrici pri Kranju. Najprej se jima je rodila Tatjana, potem so se preselili v Kranj in na svet je prijokala še Dušica. Hčeri sta danes odrasli in imata že svoje otroke. Tatjana sina Jureta in hčerko Nino, Dušica pa tri hčerke: Katjo, Tajo in Nejo.

Dušan in Varadinka imata rada sprehode, skrbita za vrt, v gozdu nabirata gobe in borovnice. Vse, kar pridelata in nabereta, pridno vlagata. Teh dobrot, še posebej pa znanega Varadinkinega bureka, so deležni in veseli potem vsi domači in prijatelji. Redno si privoščita oddih v toplicah. Kljub vsemu pa ostaja domotožje, zato se pogosto odpravita v rodni Niš, kjer preživita lepe trenutke s svojimi sorodniki.

V krogu vnukov, hčera, zetov, sorodnikov in prijateljev sta se tako zlatoporočenca Stojanovič v soboto znova poročila. Najprej je bil v dopoldanskih urah pred domačim blokom sprejem za svate. Harmonikar Matej je poskrbel, da so koga zasrbele tudi pete. Sledil je obisk kranjskega magistrata, slavje pa so nadaljevali v gostilni Bizjak na Zg. Beli. Za odlično vzdušje na zlati poroki je poskrbel ansambel Tak Tik.

Povabljeni so zlatoporočencema pripravili kar nekaj presenečenj, razveselila sta se tudi obiska iz Srbije, saj je kar devet sorodnikov prišlo v Slovenijo po dolgih tridesetih letih, v soboto pa sta se zlatoporočenca odpravila na (ponovno) poročno potovanje – na križarjenje z ladjo do Maroka.