Župnik in dekan Stanko Olip. Župnika sta tudi brata Ivan in Peter. Rojeni so bili v zavedni slovenski družini v Selah.

Cerkev govori oba jezika

Celovški škof Alois Schwarz je ob 90-letnici koroškega plebiscita povabil k skupni molitvi za Koroško. V celovško stolnico so prišli najuglednejši predstavniki dežele, med njimi deželni glavar Gerhard Doerfler, in predsedniki vseh treh osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem: dr. Valentin Inzko, dr. Marjan Šturm in Bernard Sadovnik. Škof Alois Schwarz je nagovoril slovenske vernike z besedami: »Ohranite vaš jezik, ki ste ga sprejeli od svojih staršev.« Zahvalil se jim je, da so kljub neugodnostim ohranili svojo versko, kulturno in jezikovno identiteto. »Zavedam se skupne vere v dveh jezikih. Moj Očenaš je tudi tvoj Vater unser. Najina skupna Cerkev govori oba deželna jezika, najin Bog pa govori skupni jezik,« je ob tem povedala koroška Slovenka Julija Krištof.

Septembra sem se o dvojezičnosti v koroški katoliški Cerkvi pogovarjal z župnikom Stankom Olipom iz Sel, ki je dekan in župnik v Ločah/Latschach in Šteben/St. Stefan v Rožu, v občini Bekštajn/Finkenstein. Tudi dva Stankova brata sta župnika. Najstarejši Ivan je župnik in dekan v Pliberku/Bleiburg, mlajši Peter pa v sosednjih župnijah Brnca/Fuernitz in Šentlenart pri Sedmih studencih/St. Leonhard bei Siebenbruenn v okolici Podkloštra/Arnoldstein.

»Cerkev je prostor združevanja, sodelovanja, sporazumevanja in dialoga. Za te vrednote se trudim, kolikor morem, in upam, da mi kot človeku dialoga to tudi uspeva. To je v dvojezični župniji, kakršna je naša, še posebej pomembno. Vsa bogoslužja so dvojezična. Navadil sem se gibati v obeh jezikih in prehajati iz enega v drugega. Farani sprejemajo takšen način dela in ni prav velikih zamer, če je kdaj pri maši več slovenskih ali nemških besed. Prepričan sem, da smo tudi s pomočjo Cerkve postavili trdne temelje za sožitje med ljudmi,« je povedal loški župnik Stanko Olip. Bil je med pobudniki pomnika žrtvam nacističnega nasilja, ki ga je izdelal slikar Valentin Oman in so ga slovesno postavili pred vhodom v cerkev v Ločah.

»Prispevek Cerkve za ohranitev slovenščine je velik,« pove dekan Stanko Olip. »Poleg kulturnih društev je Cerkev tista, ki ohranja slovenščino in pri bogoslužjih omogoča, da jo spoznavajo tudi tisti, ki je ne znajo dobro ali nič, pa se vseeno potrudijo, da pojejo ali molijo tudi po slovensko.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Črni bezeg

Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 18. februar 2018 / 23:59

Sorodstvo pisatelja Ivana Cankarja v žirovski kotlini in okolici

Stota obletnica smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja je lahko tudi priložnost, da podrobneje pogledamo njegovo bližnje in daljno sorodstvo, ki ni samo na Vrhniki in v njeni okolici, v...

Gospodarstvo / nedelja, 18. februar 2018 / 23:49

Bohinj prekoračil magično mejo

V Bohinju so lani presegli magično mejo pol milijona nočitev.

Kamnik / nedelja, 18. februar 2018 / 23:48

Novi svetnik je Božo Pilej

Kamnik – Vida Čermelj, svetnica Liste Marjana Šarca, je konec januarja iz osebnih razlogov odstopila s te funkcije, svetniki pa so v sredo že potrdili nadomestnega svetnika. Njeno mesto v občinskem...

Gospodarstvo / nedelja, 18. februar 2018 / 23:44

Prek spleta do izvajalca gozdnih del

V Zavodu za gozdove Slovenije so vzpostavili spletni sistem MojGozdar.si, ki je lastnikom gozdov v pomoč pri izbiri izvajalcev del v gozdovih.

Kultura / nedelja, 18. februar 2018 / 23:44

Prešeren pri Slovencih v Zagrebu

Gorenjski muzej z razstavo Prešeren v popularni glasbi gostuje v dvorani Slovenskega doma v Zagrebu.