Slovenski župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik z dvojezičnim napisom svoje občine z deželnim glavarjem Gerhardom Doerflerjem (drugi s desne) na nedeljski paradi v Celovcu (Foto: Silvo Kumer, Novice Celovec)

Slišala se je tudi slovenščina

Konec preteklega tedna je živela Koroška v znamenju praznovanja 90-letnice plebiscita, kar je povsem razumljivo. Avstrija in z njo dežela Koroška sta oktobra leta 1920 dobili meje, kakršne imata še danes.

Čeprav je dala visoka okrogla obletnica letošnjemu jubileju posebno težo, je bilo njegovo praznovanje le nekoliko drugačno od preteklih. Bilo je seveda burno z ogromno količino praporov in domovinskih brambovskih zastav ter veliko korakanja predvsem ostarelih branilcev predvsem nemškega značaja Koroške, vendar manj sovražno do Korošcev, ki so zvesti slovenščini kot maternemu jeziku, in do sosednje Slovenije. Slovenske organizacije so bile do praznovanja 90-letnice plebiscita zadržane, saj Koroška in Avstrija še vedno nista uresničili pravic Slovencev, ki so zapisane v Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955 in do katerih so upravičeni avtomatično kot državljani Avstrije. To so predvsem dvojezični krajevni napisi in stiskaško financiranje slovenskih organizacij. Kljub temu je na osrednji svečanosti v dvorani grbov deželnega dvorca v imenu Slovencev na Koroškem govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in ugleden diplomat dr. Valentin Inzko, rojen pri Pregleju v Svečah/Suetschach v Rožu. V čustvenem in globoko vsebinskem govoru je na primeru svoje družine in številnih drugih slovenskih družin na Koroškem ponovil zgodovinska dejstva o zatiranju Slovencev in njihovega jezika v deželi, obenem pa je, kot je sam dejal, govoril zato, ker Slovenci spoštujejo svojo domovino, ker so se zanjo žrtvovali in ker si jo v prihodnosti želijo kot uspešno skupno domovino. Inzkov govor je bil odmeven, čeprav sta ga deželni glavar Gerhard Doerfler in predsednik Svobodnjaške stranke za Koroško Uwe Scheuch ocenila kot negativno prikazovanje zgodovine Koroške. Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik je Scheuchove izjave ocenil kot nepotrebno netenje konfliktov med narodoma. Zgodovina je ljudi, ki na tak način rešujejo svoje politično preživetje, je vedno kaznovala. Valentin Inzko se je jasno izrekel za skupno Koroško, je zapisal Smrtnik.

V nedeljski povorki po celovških ulicah so z dvojezičnimi napisi sodelovale tudi nekatere koroške občine, med drugim Železna Kapla/Eisenkappel, Bilčovs/Ludmannsdorf, Žitara vas/Sittersdorf in še nekatere.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 14. september 2009 / 07:00

Resentiment

Pred 70 leti se je začela 2. sv. vojna - ko je Nemčija 1. septembra 1939 napadla Poljsko.

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nočni pohod na Grmado

Medvode - Kot vsako leto, je bil tudi letos ob prvi polni luni v januarju, 5. januarja, nočni pohod na Polhograjsko Grmado, ki ga organizira Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gr...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Na Katarini si želijo še več gostov

Katarina je dobila novo turistično brošuro, v kateri je predstavljena predvsem tamkajšnja bogata gostinska ponudba.

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Cepili bodo v skladu s strokovnimi smernicami

V ZD Medvode proti humanemu papiloma virusu še ne cepijo, saj čakajo na uradne strokovne smernice.

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Anketa: Država bi morala plačati cepljenje deklet

V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali, kdo bi moral kriti stroške cepljenja deklet z novim cepivom proti raku na materničnem vratu, ki je druga najpogostejša oblika raka med Slove...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nadaljevala se bo gradnja tekaškega centra

Za dokončanje izgradnje Športno rekreacijskega centra v Preski bodo potrebovali še okrog 250 tisoč evrov. Od države jih letos pričakujejo 108 tisoč, a svoj delež bo morala primakniti tudi Občina.