Slovenski župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik z dvojezičnim napisom svoje občine z deželnim glavarjem Gerhardom Doerflerjem (drugi s desne) na nedeljski paradi v Celovcu (Foto: Silvo Kumer, Novice Celovec)

Slišala se je tudi slovenščina

Konec preteklega tedna je živela Koroška v znamenju praznovanja 90-letnice plebiscita, kar je povsem razumljivo. Avstrija in z njo dežela Koroška sta oktobra leta 1920 dobili meje, kakršne imata še danes.

Čeprav je dala visoka okrogla obletnica letošnjemu jubileju posebno težo, je bilo njegovo praznovanje le nekoliko drugačno od preteklih. Bilo je seveda burno z ogromno količino praporov in domovinskih brambovskih zastav ter veliko korakanja predvsem ostarelih branilcev predvsem nemškega značaja Koroške, vendar manj sovražno do Korošcev, ki so zvesti slovenščini kot maternemu jeziku, in do sosednje Slovenije. Slovenske organizacije so bile do praznovanja 90-letnice plebiscita zadržane, saj Koroška in Avstrija še vedno nista uresničili pravic Slovencev, ki so zapisane v Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955 in do katerih so upravičeni avtomatično kot državljani Avstrije. To so predvsem dvojezični krajevni napisi in stiskaško financiranje slovenskih organizacij. Kljub temu je na osrednji svečanosti v dvorani grbov deželnega dvorca v imenu Slovencev na Koroškem govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in ugleden diplomat dr. Valentin Inzko, rojen pri Pregleju v Svečah/Suetschach v Rožu. V čustvenem in globoko vsebinskem govoru je na primeru svoje družine in številnih drugih slovenskih družin na Koroškem ponovil zgodovinska dejstva o zatiranju Slovencev in njihovega jezika v deželi, obenem pa je, kot je sam dejal, govoril zato, ker Slovenci spoštujejo svojo domovino, ker so se zanjo žrtvovali in ker si jo v prihodnosti želijo kot uspešno skupno domovino. Inzkov govor je bil odmeven, čeprav sta ga deželni glavar Gerhard Doerfler in predsednik Svobodnjaške stranke za Koroško Uwe Scheuch ocenila kot negativno prikazovanje zgodovine Koroške. Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik je Scheuchove izjave ocenil kot nepotrebno netenje konfliktov med narodoma. Zgodovina je ljudi, ki na tak način rešujejo svoje politično preživetje, je vedno kaznovala. Valentin Inzko se je jasno izrekel za skupno Koroško, je zapisal Smrtnik.

V nedeljski povorki po celovških ulicah so z dvojezičnimi napisi sodelovale tudi nekatere koroške občine, med drugim Železna Kapla/Eisenkappel, Bilčovs/Ludmannsdorf, Žitara vas/Sittersdorf in še nekatere.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 07:00

Kriminal

Odpeljali dostavnik z orodjem Kranj - V noči na petek so neznanci s parkirnega prostora na Savski cesti v Kranju odtujili kombinirano vozilo znamke Ci...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 8. junij 2009 / 07:00

Kriminal

Kuhinja bo nova Valburga - V noči na torek so neznani storilci iz stanovanjske hiše v Valburgi odnesli gospodinjske aparate. Las...

Kronika / ponedeljek, 8. junij 2009 / 07:00

Posebni sodniki za gospodarski kriminal

Z najtežjimi zadevami gospodarskega kriminala naj bi se po novem ukvarjal poseben specializirani oddelek sodnikov.

Tržič / ponedeljek, 8. junij 2009 / 07:00

Odlok o zavodu odložili

Tržič - Občinski svet v Tržiču je dobil v obravnavo predlog Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Tržič. Predviden je bil sprejem po skrajšanem postopk...

Preddvor / ponedeljek, 8. junij 2009 / 07:00

Posojilo za vodovod na Možjanci

Preddvor - Na zadnji seji občinskega sveta v Preddvoru je župan Miran Zadnikar svetnike seznanil z možnostjo, da občina kandidira na razpisu za posojilo pod ugodnimi pogoj...

Kamnik / ponedeljek, 8. junij 2009 / 07:00

Cone ne smejo pozidati v celoti

Občina Komenda je po trinajstih mesecih čakanja le dobila okoljevarstveno dovoljenje za širitev poslovne cone, a 7 hektarov od skupno 75 v tem delu ne smejo pozidati.