Slišala se je tudi slovenščina

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 15. oktober 2010 / 06:00

Konec preteklega tedna je živela Koroška v znamenju praznovanja 90-letnice plebiscita, kar je povsem razumljivo. Avstrija in z njo dežela Koroška sta oktobra leta 1920 dobili meje, kakršne imata še danes.

Čeprav je dala visoka okrogla obletnica letošnjemu jubileju posebno težo, je bilo njegovo praznovanje le nekoliko drugačno od preteklih. Bilo je seveda burno z ogromno količino praporov in domovinskih brambovskih zastav ter veliko korakanja predvsem ostarelih branilcev predvsem nemškega značaja Koroške, vendar manj sovražno do Korošcev, ki so zvesti slovenščini kot maternemu jeziku, in do sosednje Slovenije. Slovenske organizacije so bile do praznovanja 90-letnice plebiscita zadržane, saj Koroška in Avstrija še vedno nista uresničili pravic Slovencev, ki so zapisane v Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955 in do katerih so upravičeni avtomatično kot državljani Avstrije. To so predvsem dvojezični krajevni napisi in stiskaško financiranje slovenskih organizacij. Kljub temu je na osrednji svečanosti v dvorani grbov deželnega dvorca v imenu Slovencev na Koroškem govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in ugleden diplomat dr. Valentin Inzko, rojen pri Pregleju v Svečah/Suetschach v Rožu. V čustvenem in globoko vsebinskem govoru je na primeru svoje družine in številnih drugih slovenskih družin na Koroškem ponovil zgodovinska dejstva o zatiranju Slovencev in njihovega jezika v deželi, obenem pa je, kot je sam dejal, govoril zato, ker Slovenci spoštujejo svojo domovino, ker so se zanjo žrtvovali in ker si jo v prihodnosti želijo kot uspešno skupno domovino. Inzkov govor je bil odmeven, čeprav sta ga deželni glavar Gerhard Doerfler in predsednik Svobodnjaške stranke za Koroško Uwe Scheuch ocenila kot negativno prikazovanje zgodovine Koroške. Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik je Scheuchove izjave ocenil kot nepotrebno netenje konfliktov med narodoma. Zgodovina je ljudi, ki na tak način rešujejo svoje politično preživetje, je vedno kaznovala. Valentin Inzko se je jasno izrekel za skupno Koroško, je zapisal Smrtnik.

V nedeljski povorki po celovških ulicah so z dvojezičnimi napisi sodelovale tudi nekatere koroške občine, med drugim Železna Kapla/Eisenkappel, Bilčovs/Ludmannsdorf, Žitara vas/Sittersdorf in še nekatere.