Pinova razcvetanja

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj je na ogled razstava slik Pina Bonanna iz Perugie.

Pino Bonanno je v Benetkah diplomiral iz filozofije, umetnostne zgodovine ter literature in deluje kot poet, slikar, kritik in založnik. Doslej je izdal deset pesniških zbirk, ki so bile prevedene v deset tujih jezikov, je pobudnik likovnega gibanja Cromatisimo Ermetico (hermetični kromatizem), s katerim se je uveljavil v mednarodnem prostoru. Deset let je živel v Grožnjanu, veliko sodeluje z umetniki v mednarodnem prostoru, tudi s Hrvati in Slovenci.

V Kranju se tokrat prvič predstavljate z najnovejšim ciklom slik. Kaj ste postavili na ogled?

»Drži. To so dela, ki sem jih naslikal v zadnjem letu, dveh. Cikel sem poimenoval Razcvetanje, saj gre za neke vrste razcvet fantazije. V sebi namreč nosimo nekakšen genetski spomin na preteklost, na naše minulo delo, izkušnje, vedno namreč izviramo iz svoje lastne zgodbe. Na njem zgradimo nekaj novega. Ko slikam nove stvari, ta spominska membrana nekako ne popusti. Pri tem nastaja konflikt med razumskim in čustvenim. Eno je čustvo, drugo je razum. Ta večni kontrast, ta spopad je vselej v središču mojega zanimanja.«

Kontrast, ki ga na slikah vidimo v sproščeni govorici znakov in redu natančnih linij na drugi strani …

»Ustvaril sem samosvoje pismenke, neke vrste znakovno govorico, kar zagotovo izhaja tudi iz mojega zanimanja za literaturo. V nadaljevanju me je zanimalo, kako znakovno spremeniti v likovno. Pri tem sem ustvaril kontrast med znaki in racionalno linijo. Najprej sem naslikal deset platen, ki jih omejuje ta stroga linija, potem sem jih pomešal z znaki, in se potem spet vrnil k razumskemu. Ta ritem stalno izmenjujem. Vse to je v nekem sobivanju. Pri tem sta pomembna tudi tehnika in materiali, saj pri delu uporabljam tudi marmorni prah, ki ga mešam z lepili in dobim teksturo, ki tako deluje zelo zemeljsko.«

Kako združujete svoje različne dejavnosti, ste organizator in animator likovne dejavnosti v okolju, kjer živite, z ženo vodita tako imenovano »art farm Gaia«, pišete pesmi, s slikanjem?

»Na nekem likovnem srečanju me je slikarski kolega vprašal, kdaj odhajam spat. V šali sem mu odvrnil, da dnevno spim eno uro. Ni skrbi, ostane mi dovolj časa za lastno kreativno delo kot tudi za organiziranje kolonij, razstav, pisanje umetniških kritik in podobno. So trenutki, ko sem kreativen in delam zase, in so trenutki, ko pišem za druge, ko se posvetim organizacijskim zadevam.«

Vaša dela se mi zdijo zelo optimistična, je to kaj povezano z vašim značajem, konec koncev priimkom Bonanno – dobro leto?

»Tako je, Bonanno pomeni good year, dobro leto. Po značaju sem zelo optimističen človek, kako naj bom drugačen, saj sem rojen v Kalabriji. Vedno sem sredi projektov. Dokler bom imel ideje za projekte, dokler me bo vodila ustvarjalna domišljija, dotlej sem živ, ko tega ne bo več, bo konec. Finito.«

V čem vidite pomen tovrstnega mednarodnega sodelovanja, kranjske slikarje ste prihodnjo pomlad povabili v Perugio?

»Deset let sem živel v Grožnjanu, kjer sem veliko sodeloval s Hrvati in Slovenci in lahko rečem, da je to za umetnike zelo pomembno. Če smo dovolj tolerantni in znamo sprejemati drugačnosti, potem ne potrebujemo nobenih meja in potnih listov. Potem samo še iščemo neko skupno harmonijo, v kateri bomo lahko vsi ustvarjali svoje najboljše stvari.«