Konkurence se ne bojimo

Tako Bojan Luskovec, ki pravi še, da se njihovi nekdanji odjemalci po prestopu h konkurenci že vračajo nazaj: "Očitno so naše storitve kvalitetnejše."

Kranj – Pred manj kot mesecem dni je nadzorni svet Elektra Gorenjske za novega predsednika uprave imenoval Bojana Luskovca, ki je podjetje kot vršilec dolžnosti vodil že od začetka avgusta, ko je njegov predhodnik Jože Knavs odstopil s tega položaja. Z novim predsednikom smo se pogovarjali o dlje časa napovedani reorganizaciji podjetij za distribucijo električne energije, o konkurenci med njimi, poslovanju v času krize in njihovi specifični ponudbi.

Pogovarjamo se dva dni (v sredo, op. a.) po zamrznitvi stavke delavcev v elektrogospodarstvu. Kako sprejemate razdelitev elektrodistribucijskih podjetij na dva dela: vzdrževanje omrežja in trženje?

»Razdelitev je predvidena že skoraj dve leti, o tem so govorili še v času prejšnje vlade. Vlada se je na podlagi odzivnega poročila Računskega sodišča odločila za to vrsto reorganizacije, čemur pa zaradi ogroženosti delovnih mest nasprotujejo sindikati. Zadaj je morda tudi razprodaja energetskega premoženja. Upam, da so sindikati dobili pravo zagotovilo predsednika vlade in gospodarske ministrice, da se bomo lahko vsi skupaj dogovorili o reorganizaciji.«

Ste v pogovore vključeni tudi vi?

»Po zadnjem dogovoru smo poleg vlade, gospodarskega ministrstva in sindikatov v postopek vključeni tudi predsedniki uprav. Radi bi prikazali svoja dejstva, proučili napotke ministrstva, zato pa potrebujemo čas. Čas za kvalitetno reorganizacijo elektrodistribucijskih podjetij.«

Govorimo o distributerjih, ki imate dolgo zgodovino delovanja, organizirani ste regijsko, v zadnjih dveh letih pa sta na trg stopila dva nova konkurenta. Kako ste ju pričakali? Se bojite konkurence?

»Trg električne energije je bolj pester kot le GEN-I in Petrol. Aktivnih ponudnikov je v Sloveniji vsaj deset, sedem bolj znanih. Ta trg je celo bolj pester kot trgovska dejavnost, saj deluje enako število ali manj trgovskih verig kot je distributerjev elektrike. Udarci konkurence s 15-odstotnim popustom na ceno nam seveda dajo misliti. Elektro Gorenjska je tradicionalno navezan ali povezan na domače proizvajalce električne energije, oboji pa smo v večinski lasti države. Tako Nuklearka kot HSE. Očitno nas bo konkurenca silila, da bomo pogledali za cenejšo električno energijo.«

Kakšno konkurenco imamo v Sloveniji, če vsa elektrodistribucijska podjetja ponujate svoj osnovni proizvod za enako ceno?

»Očitno nimamo enake. Petrol trdi, da jo bo ponujal 15 odstotkov ceneje …«

Da, ampak le šest mesecev.

»Drži, odjemalci morajo brati drobni tisk. Mi odjemalcem ponujamo ceno za relativno dolgo obdobje, novi ponudniki pa morda prihajajo tudi z dumpinškimi cenami. Na ta način privabijo odjemalce, čez mesece pa hočejo izgubljeni zaslužek pridobiti nazaj, saj odjemalci ne bodo več želeli menjati distributerja.«

Zakaj je prehodov med ponudniki v Sloveniji malo?

»Naša izkušnja kaže, da je GEN-I ob prihodu na slovenski trg pridobil tudi naše odjemalce, vendar je marsikateri prišel nazaj. Očitno ponudba ni bila prava oziroma je naša boljša.«

Kakšni so razlogi, da pridejo nazaj k vam? Cena najbrž ni, če imate vsi vsaj podobno?

»Očitno smo solidnejši. Nikogar sicer ne vprašamo po razlogih, ampak menim, da gre za naš pristop do odjemalca, našo storitev in še kaj. Veseli smo vsakega, ki pride nazaj.«

Ali je število odjemalcev Elektra Gorenjske v zadnjih dveh letih, ko sta na trgu močna nova ponudnika, zelo zanihalo?

»K Petrolu ni prestopilo niti šestdeset odjemalcev, h GEN-I pa je prestopilo približno tri tisoč odjemalcev. Vendar jih je, kot sem že omenil, nekaj prišlo nazaj, kar je za nas signal, da vse le ni tako rožnato pri drugih distributerjih.«

Mnogi so prepričani, da vas gospodarska kriza in recesija ne more prizadeti. Ali to drži?

»Nikakor ne. Eden od kazalcev gibanja gospodarstva je poraba električne energije. Ta je bila lani, ko smo se soočili s krizo, pri poslovnem odjemu nižja za približno dvajset odstotkov, pri gospodinjskem odjemu pa za kak odstotek, dva. Če je to res kazalec razvoja gospodarstva, potem smo vsaj na Gorenjskem lahko zadovoljni. V dobri polovici leta se na poslovnem odjemu kaže povečanje porabe. Koliko to vpliva na naše poslovanje? Manj prodamo, manjši prihodek imamo, poleg tega pa smo tudi cene električne energije uskladili s težkimi časi.«

Kakšen odgovor ponujate konkurenci pri gospodinjskem odjemu?

»Že lani smo se odzvali z varčevalnim programom za nižje račune za elektriko in paketom Porabim, kar rabim, kasneje pa še Vedno porabim, kar rabim. Morda odjemalci zaradi teh paketov prihajajo nazaj, saj ponujamo aktiven program učinkovite rabe. Odjemalci sproti sporočajo stanje števcev, sproti ugotavljajo prihranke in tudi učinkoviteje ukrepajo. Pri nas ni glavna cena, ampak storitev. Odjemalce znova vabimo k paketu Vedno porabim, kar rabim, s katerim si lahko nižajo račun za električno energijo, ponujamo pa jim še dodaten bonus za nižanje porabe.«

Pred približno mesecem ste bili imenovani na mesto predsednika uprave. Kakšna je vaša vizija prihodnosti Elektra Gorenjske?

»Ostali bomo najboljši distributer električne energije v Sloveniji. Danes imamo največ obnovljenega omrežja s kabli v zemlji, uporabljamo najnovejše tehnologije, veliko vlagamo v vzdrževanje in izvajamo investicije v omrežje. Še bolj aktivni bomo pri gradnji alternativnih virov energije, kogeneracij, fotovoltaike oziroma vseh zelenih virov energije. Na področju nakupa in prodaje se bomo trudili, da pridemo do čim cenejše energije …«

Tudi zunaj Slovenije?

»Očitno je to edina možna pot. Gradili bomo tudi pakete, prilagojene odjemalcem. Smo najdlje s tehnologijo daljinskega odčitavanja števcev, kar je drugo ime za t. i. pametna omrežja. Ta tehnologija omogoča še kup drugih storitev, ki jih moramo znati uporabljati.«

Kdaj lahko odjemalci pričakujemo akcije, kot jih imajo mobilni operaterji, ko bi odjemalec plačal določeno ceno in porabil energije, kolikor bi želel?

»Razmišljamo o tem, saj gre za navezavo na tehnologijo pametnih števcev. Ustvarjanje takšnih paketov nam omogoča prav ta tehnologija, vendar smo omejeni pri zakonodaji oziroma tarifnem sistemu. Agenciji za energijo smo predlagali, da bi lahko uvedli dinamično tarifo. Imamo zavezane roke, vendar bo trg to počasi zahteval. Elektro Gorenjska je, na primer, v zadnjega pol leta izdal za približno tri megavate soglasij za priključitev sončnih elektrarn. Takšne elektrarne v neki vasi ob sončnem vremenu proizvedejo več elektrike, kot je ta vas takrat porablja. Cenovno bi lahko stimulirali odjemalce, da bi elektriko uporabljali prav takrat, saj zaradi tega nimamo izgub. Že danes znamo krmiliti takšno porabo, na primer, vklop pralnega stroja. Tako bi najbolje izkoristili elektriko, kljub dnevnemu času (sedanji dražji tarifi, op. a.) pa bi lahko elektriko ponudili ceneje.«