Preveč gozdov za poslovne cone

V kranjskem zavodu za varstvo narave svarijo pred negativnimi posledicami gradnje velikih poslovnih con, ki izpodrivajo gozdne površine.

»Ključen problem prostorskega načrtovanja je, da ni vodeno na regionalni ravni, kar se v zadnjih letih negativno odraža tudi v gradnji velikih poslovnih con - večinoma na gozdnih območjih. Te po eni strani prinašajo zanimiv dohodek občinam, po drugi strani pa nepopravljive posledice za naravo in okoliške prebivalce. Na to opozarjamo že nekaj časa, a nas odgovorni najraje preslišijo,« pravi Metod Rogelj, vodja Zavoda RS za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj. »Apetiti pa se zlepa ne končajo, saj ne gre samo za poslovne cone, v gozdove se zažirajo tudi stanovanjske cone in infrastruktura,« še dodaja.

Biologinja Sonja Rozman, višja naravovarstvena svetovalka v kranjskem zavodu za varstvo narave, opozarja, da je ključni problem skupna površina poslovnih con, ki so nastale po letu 1995, ko so se ustanovile nove občine, ker vsaka želi svojo. V zavodu so analizirali poslovne cone v občinah Cerklje, Komenda, Mengeš, Trzin, Domžale in Lukovica, kjer je za poslovno rabo določenih 490 hektarjev zemljišč, od tega je kar 255 hektarjev v gozdu. Po letu 1995 je bilo za poslovno rabo na novo določenih 177 hektarjev zemljišč. V nižinskem območju omenjenih občin je gozda samo na 18,7 odstotka zemljišč, pozidanega je 17 odstotkov, 64 odstotkov pa je kmetijskih zemljišč. Če bi vse cone zgradili v načrtovanem obsegu, bi bila že tako majhna površina gozda manjša za dodatna 2,2 odstotka, kar predstavlja površino približno 230 nogometnih igrišč. »Gozdovi so glavni nosilci biotske raznovrstnosti v nižinskem delu Gorenjske, zato se zavzemamo, da jih ohranimo. Poleg tega blažijo temperaturna nihanja in zadržujejo vodo, zaradi česar je nevarnost poplav manjša, in oddajajo vlago v sušnih obdobjih. Imajo tudi pomembno vlogo pri varovanju tal pred vetrno in vodno erozijo. Gozdovi imajo tudi veliko socialno funkcijo, predvsem v zaledju večjih mest, saj vplivajo na naše fizično in psihično počutje. Ne nazadnje nam tudi omogočajo rekreacijo v naravi,« je predstavila pomembnost gozdov v nižinskem svetu.

Podobni primeri umeščanja poslovnih con v gozdove so tudi v občinah Šenčur, Preddvor in Kranj. »Zavedamo se, da so spremembe namembnosti zemljišč in posledično snovanje poslovnih con zelo dobri viri financiranja občinskih proračunov. Napačno pa je, da se občine pri tem ne povezujejo in več občin skupaj ne osnuje ene poslovne cone ter da v nekaterih občinah sploh ne poskušajo v ta namen izkoristiti že degradiranih območij. V tem oziru je bila Mestna občina Kranj bolj odprta za naša opozorila. Prvotno načrtovano poslovno cono v Hrastju so zmanjšali skoraj za polovico, poleg tega pa se je Mesta občina obvezala, da bo na opuščenih industrijskih območjih kot omilitveni ukrep vzpostavila zelena območja ob rekah Savi in Kokri,« pripoveduje Rogelj. »Povsem drugače je pri poslovni coni Komenda, ki naj bi bila na državni ravni izbrana kot najboljša lokacija za veliko poslovno cono, po drugi strani pa gre po našem mnenju za pretirano veliko cono za relativno majhno občino, ki je že zgrajena na 18 hektarjih, širi pa se še na 75 hektarjev. 14 hektarjev naravovarstveno najbolj občutljivih območij znotraj cone nam je za zdaj uspelo ohraniti. Gre za močvirni gozd, ki je tudi pomemben življenjski prostor za dvoživke, in prehodno barje. Oboje je v Sloveniji zelo redko. Južno od cone je območje Nature 2000, ki bo sicer ostalo nepozidano, a cona nanj vseeno lahko vpliva,« je pristavila Rozmanova.