Wikipedija in Butalci

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 11. oktober 2010 / 06:00

Imate v svoji knjižni omari kako dobro enciklopedijo? Jaz imam Enciklopedijo Slovenije v 16 zvezkih, pa še nekaj manjših; med njimi tudi Enciklopedijo Jugoslavije v slovenščini, ki je začela izhajati 1983, a so do 1989 izšli le prvi štirje zvezki z gesli od črke A do Hrv; ko je razpadla Jugoslavija, je prenehala izhajati tudi po njej imenovana enciklopedija in ostala enkraten torzo. Nekoč sem sanjal, da bi imel v svoji knjižnici slovito Britaniko, pa francosko Encyclopaedia Universalis in še katero, pa za nakup nisem imel denarja. K sreči, kajti v zadnjih letih so vsi ti veliki knjižni projekti dostopni na devedejih za zmerno ceno. V zadnjih letih pa se je uveljavila prosta spletna enciklopedija, brezplačno dostopna vsem uporabnikom interneta, slovita Wikipedija, »distribuirana kooperativna omrežna produkcija znanja«.

V njej seveda najdemo tudi geslo, ki nam pojasni, kaj je. »Wikipedija /z naglasom na zadnjem i, angleško Wikipedia/ je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta. Vsebuje geselske članke v 270 različnih jezikih in njihovih različicah, sponzorira pa jo nepridobitna fundacija Wikimedia. Zajema tradicionalne enciklopedične teme, obenem pa služi tudi kot almanah in zbornik. Ustanovitelj Jimmy Wales jo opisuje kot 'poskus, da bi ustvarili in ponudili prosto enciklopedijo najvišje mogoče kakovosti prav vsakemu posamezniku v njegovem lastnem jeziku'. Wikipedija je eno od največkrat navedenih spletišč in dnevno doživi okoli 50 milijonov obiskov. Wikipedija vsebuje približno trinajst milijonov geselskih člankov, od katerih jih je preko tri milijone v angleščini, skoraj milijon v nemščini, okrog 850.000 v francoščini ter več kot 600.000 v poljščini. Slovenščina se z 101.302 geselskimi članki uvršča na 34. mesto (25. avgust 2010) za perzijsko in pred waray-waraysko Wikipedijo. Od svojih začetkov - ustanovljena je bila 15. januarja 2001 kot dopolnitev projekta Nupedia - je nepretrgoma rasla in hkrati spodbudila nastanek novih projektov, kot so Zbirka, Wikislovar, Wikinavedek, Wikiknjige in Wikivir. Geselske članke urejajo prostovoljci v načinu wiki lastnemu sistemu: članke lahko spreminja kdorkoli in kadarkoli. Sodelavci Wikipedije sami skrbijo za nepristranost člankov, tako da so pogledi strokovnjakov ali citati iz literature povzeti, ne da bi želeli iz njih izluščiti 'objektivno resnico'. Zaradi svoje odprte narave je dovzetna za netočnosti in vandalizem. Pomen Wikipedije kot referenčnega dela je nekoliko sporen. Po eni strani prejema pohvale, ker je prosto dostopna, ker jo lahko vsakdo ureja, in ker pokriva nadvse širok razpon tem. Po drugi strani jo kritizirajo, ker ima v nasprotju s tradicionalnimi enciklopedijami šibko osrednjo avtoriteto ter zaradi sistematične pristranskosti, na primer zaradi slabše pokritosti tradicionalnih enciklopedičnih tem … Medtem ko večina različic Wikipedije v opredmeteni obliki še ni izšla, je bila nemška različica maja 2005 predstavljena na DVD-plošči ...«

Poiščimo namesto sklepa še katero od gesel. Presenetilo me je dejstvo, da ga Gorenjski glas v Wikipediji še nima! Pa sem v Googlov brskalnik vtipkal še te dni (pred občinskimi volitvami) nadvse aktualno besedo »župan«. A je članek očitno šele v zametku, »škrbina«, saj vsebuje le dva stavka. »Župan je po večinskem volilnem sistemu izvoljeni predstavnik lokalne oblasti, občine. Samo ime izhaja iz župe; osnovne geopolitične enote v Karantaniji. Župan je načeloval župi in bil odgovoren kosezom ter drugim plemičem.« No, potem so se mi v Wikiviru prikazali še Butalci in med njimi zgodba O županu, pastirju in ovcah. »Je bil v Butalah župan in je imel pastirja in je gnal pastir županove ovce na pašo. Devetnajst jih je gnal na pašo, osemnajst jih je prignal zopet domov. Ga vpraša župan: 'Ena manjka, kam si jo dal?' Odgovori pastir: 'Saj so vse.' Jih župan prešteje še en pot: 'Osemnajst jih je!' Pastir: 'Nak, devetnajst!' Reče župan: 'Ali si tako zabit, da ne ločiš števila, ali si tako trmast! Daj, stopi po občinske može, naj pridejo. Šestnajst jih je in še policaja pokliči, jih bo sedemnajst; midva sva dva, nas bo vseh skupaj devetnajst. Pa bomo zgrabili vsak svojo žival in če bo vsakemu svoja v rokah in ne bo nobeden brez ovce, jih je devetnajst, drugače jih ni.' Tako se je zgodilo. Prišli so občinski možje, šestnajst jih je bilo, in prišel je tudi policaj in jih je bilo z županom in pastirjem vseh skupaj devetnajst. Pa je dal župan znamenje: 'Zdajle!'in je vsak hitel in zgrabil najbližjo ovco in so bili možje zanesljivi in pošteni, nikdo ni zgrabil dveh. Pa se je pokazalo. Vsak je imel v rokah eno ovco, le policaj je ostal brez nje. 'No, ali vidiš, trma trmasta,' pravi župan pastirju, 'policaj je brez ovce, osemnajst jih je!' Pa se je zakregal pastir: 'Kaj me briga policaj! Devetnajst jih je! Policaj je šema, zakaj ni zgrabil ovce prej in v pravem času, dokler jih je še kaj bilo!'«