Volivce nagovarja več kot sto kandidatov

V 27 gorenjskih občinah na letošnjih lokalnih volitvah za župane kandidira 126 kandidatk in kandidatov, od tega le petnajst žensk. Glavnina kandidatov se predstavlja kot nestrankarski ali neodvisni.

Podrobno smo si ogledali seznam ljudi, ki se tokrat potegujejo za županska mesta na območju ožje Gorenjske, torej v devetnajstih občinah od Kranjske Gore do Medvod. 88 jih je, le v petih občinah (Žirovnica, Gorje, Preddvor, Šenčur, Gorenja vas-Poljane) sta na izbiro samo dva kandidata, največjo izbiro, po sedem kandidatov, pa imajo v občinah Jesenice, Bled, Tržič, Škofja Loka in Žiri. Tokrat kandidira deset žensk, od tega v dveh občinah, na Bledu in v Medvodah, kandidirata celo po dve. Pa lepši manjšini posvetimo nekaj več pozornosti. Kandidatke imajo na Jesenicah, v Žirovnici, na Bledu, v Bohinju, Kranju, Škofji Loki, v Žireh in Medvodah. Jeseničanka Darja Lenardič je profesorica germanistike, Žirovničanka Bernarda Resman univerzitetna diplomirana ekonomistka, prav tako Blejka Davorina Pirc, ki je poleg tega še pravnica, njena rojakinja Danica Sebanc pa ekonomska tehnica, vendar dela na zahtevnejših delovnih mestih. Univerzitetni diplomirani ekonomistki sta tudi škofjeloška kandidatka Tina Teržan in kranjska Hermina Krt, slednja celo magistrica, Bohinjka Marija Ogrin je arheologinja, Žirovka Germana Pivk je kmetijska svetovalka, medvoški kandidatki pa Alenka Žavbi Kunaver vzgojiteljica in Jelena Aleksić magistrica sociologije. Štiri so v politiki popolne novinke, dve sta že kandidirali za županji, tri so bile kandidatke na parlamentarnih volitvah, ena pa ima izkušnje kot direktorica dveh občinskih uprav.

»Stari« župani branijo svoje položaje

V večini občin ožje Gorenjske se bodo v boj za županski položaj znova spustili aktualni župani, medtem ko so se v občinah Radovljica, Kranj in Jezersko »stari« župani odločili, da ne bodo znova kandidirali. Kranjski Damijan Perne je dobil direktorsko mesto v Psihiatrični bolnišnici Begunje, radovljiški Janko Sebastjan Stušek je izpolnil pogoje za upokojitev, jezerski Milan Kocjan pa pravi, da se je preprosto naveličal. Petim županom, ki občine vodijo vse mandate, pa dosedanji štirje mandati niso dovolj in se potegujejo še za petega. To so Janez Ivan Štular v Naklem, Igor Draksler v Škofji Loki, Bojan Starman v Žireh, Stanislav Žagar v Medvodah in Franc Čebulj v Cerkljah. Zanimivo je, da se v volilno bitko podajajo tudi župani, ki jim je na prejšnjih volitvah spodletelo. Znova bosta poskusila »povratnika« Mohor Bogataj, ki je leta 2006 v Kranju za las izgubil volitve z Damijanom Pernetom, in Pavel Rupar, ki ga je pred štirimi leti v Tržiču porazil Borut Sajovic. Več je tudi kandidatov, ki jih poznamo še iz prejšnjih mandatov, vendar jim doslej ni uspelo. Poguma si ne dajo vzeti denimo Robert Plavčak, Andrej Kokot, Davorina Pirc, Jožef Cvetek, Rok Peterman, Alojz Poklukar, Jure Meglič, Stanislav Koselj, Ivan Grginič, Ciril Repnik, Andrej Karničar, Viktor Žakelj, Alenka Žavbi Kunaver …

Od vojaka do arheologinje

Med županskimi kandidati imamo zanimivo paleto poklicev, od športnih trenerjev in učiteljev do ekonomistov. Slednjih je kar ducat, v občini Škofja Loka so od sedmih kandidatov to kar štirje, dva od njih sta celo magistra in direktorja uspešnih podjetij. Zanimivo je, da ima skoraj polovica kandidatov na ožjem Gorenjskem univerzitetno izobrazbo ali celo več. Kar devet je magistrov, trije pa so doktorji znanosti. Ne moremo pa trditi, da je ravno izobrazba ključna prednost, ki šteje pri volivcih, saj je med župani kar nekaj »naturščikov«, ki svoje občine uspešno vodijo tudi z nekoliko nižjo formalno izobrazbo. Med poklici, ki so še zbudili naše zanimanje, so denimo vojak, pa akademski slikar, arheologinja, nekaj je podjetnikov, ki se enako sposobni kot voditi svoje podjetje, čutijo voditi tudi občine. Kandidati so vseh starosti, najmlajša sta 25-letna Krištof Ramovš, medijski inženir, ki kandidira v Škofji Loki, in enako star vojak Aljaž Karničar z Jezerskega, najstarejši pa 71-letni Roman Savinšek z Jesenic. Zanimive so tudi družinske povezave. Aljaž Karničar je nečak Andreja Karničarja, svojega tekmeca na volitvah za župana občine Jezersko, oče in sin Janez in Tit Potočnik, oba kandidata stranke Slovenska unija, kandidirata za župana sosednjih občin, Radovljice in Bleda. V občinah Bled in Gorje sta kandidata za župana brata Vinko in Alojz Poklukar. Če bi prečesali še liste kandidatov za občinske svetnike, pa bi zagotovo našli še več sorodstvenih razmerij.

Politični in »nepolitični« kandidati

Pretekle izkušnje kažejo, da volivci županov ne izbirajo prednostno po politični pripadnosti. Kljub temu pa gre glavnina kandidatov na volitve s pomočjo ene od političnih strank. Na ožjem Gorenjskem smo našteli kar 16 strank, ki kandidirajo svoje županske kandidate. Največ kandidatov predlagata stranki SDS (14), ki gre enkrat v skupno kandidaturo z SLS, in SD (10), ki ima poleg tega še tri kandidate skupaj s programsko sorodno LDS. Slednja nastopa s sedmimi kandidati, prav toliko jih ima SLS, enega manj N.Si, ostale pa manj, nekatere nastopajo s samo enim kandidatom, nekatere med njimi so nastale prav za potrebe teh volitev, poleg strank sta med podporniki županov tudi dve listi. Skoraj četrtina vseh kandidatov pa se šteje za neodvisne, saj so kandidature vložili s podpisi volivcev, vmes pa so nekatere med njimi podprle tudi politične stranke. Največ neodvisnih kandidatov je v občini Žiri.

Oblast je slast

Kolikšno plačo lahko pričakujejo kandidati, ki bodo izvoljeni za župane? V mestni občini Kranj so nam odgovorili, da je plača župana, ki funkcijo opravlja poklicno (brez upoštevanja delovne dobe in olajšav), 3494 evrov bruto, neto pa 1534 evrov. V primeru, da nalogo opravlja nepoklicno, pa je njegova nagrada 1747 evrov bruto, oziroma 1354 evrov neto. To je veljalo za aktualnega župana Damijana Perneta, ki je bil najprej poleg županovanja še poslanec državnega zbora, sedaj pa je direktor psihiatrične bolnišnice. V Škofji Loki pa pravijo, da bruto plača njihovega župana v skladu z državnimi predpisi znaša 3671 evrov, neto pa 2101 evro, kar je tudi znesek končnega izplačila, češ da se na župansko plačo ne izplačuje nobenih nadur, sejnin ali kakršnih koli drugih dodatkov. Ob takšnih zneskih težko trdimo, da se kandidati za županovanje odločajo zaradi zaslužka. Slajša kot denar sta moč in oblast. Od županskih kandidatov, ki imajo v svojih sedanjih službah zagotovo višje plače, pa smo na naše vprašanje dobili različne zanimive odgovore. Direktor Gorenjske predilnice Miha Ješe pravi: »Kljub temu da imam trenutno višjo plačo, kot je županova (po izjavi aktualnega župana na soočenju v Rdeči ostrigi 2050 evrov neto), bom županstvo prevzel profesionalno. Socialno varnost sem si uredil že v času službovanja v Moskvi, zato tudi vodenja Gorenjske predilnice nisem prevzel zaradi plače, ki je bila takrat približno četrtino sedanje županove.« Skromne življenjske navade moje družine bom lahko pokril tudi z župansko plačo, odgovarja Darjan Petrič, ki bo županoval profesionalno (češ da drugega dela ne bo opravljal), njegov glavni motiv pa je v sloganu Kranj zasluži boljše, na vseh področjih življenja, še posebej pa na gospodarskem, infrastrukturnem, prometnem … Hermina Krt je trinajsto letodirektorica poslovne enote banke in glede na dobre poslovne rezultate je temu primerna tudi njena plača. »Če bi bila edini motiv za kandidaturo plača in redna služba, potem se za to pot ne bi odločila. Pri odločitvi za kandidaturo pa gre zabistveno več.Gre za prepričanje,da se je vredno izpostaviti za dosego skupnega cilja, to pa je večja kakovost življenja vseh ljudi,« pojasnjuje kandidatka svoj življenjski izziv. Pravi, da bo poklicna županja in da bo v primeru izvolitve prenehala delati v banki, odstopila bo tudi kot članica nadzornih svetov. Predsednik uprave Elektra Gorenjske Bojan Luskovec pa ob svoji kandidaturi za župana občine Škofja Loka pove: »Moje glavno vodiloje prepričanje, da gre za delo, ki ga želim in ga bom glede na do sedaj pridobljene izkušnje in svojo strokovno usposobljenost v prihodnjih štirih letih zagotovodobro opravljal. Poslovno okolje ene največjih slovenskih občin (kar občina Škofja Loka zagotovo je) je drugi izziv, ki me spodbuja, da sem se odločil za kandidaturo. Delati delo, ki mi leži in me osrečuje, v okolju, ki mi je pisano na kožo, so kriteriji, ki pri meni štejejo, in ne plačilo za delo.« Državna sekretarka Tina Teržan, ki kandidira za županjo Škofje Loke, je odgovorila, da o plači župana sploh še ni razmišljala. »Višina plače župana zanesljivo ni bila ne motiv ne ovira za mojo odločitev. Pomembno mi je delo, ki ga je potrebno opraviti,« zatrjuje kandidatka in kot najpomembnejši motiv navaja dejstvo, da so slabo načrtovane in vodene investicije skupaj s splošno krizo občinsko blagajno pripeljale v zelo slab položaj, sama pa se čuti sposobno to spremeniti na bolje.

Tudi na Kamniškem kandidatk zgolj za vzorec

Na območju t. i. Podjetne regije – v občinah Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče in Vodice, volivce v teh dneh nagovarja osemintrideset županskih kandidatov. Največ jih je v Domžalah in v Kamniku, po sedem, najmanj – zgolj dva – pa v občini Mengeš. Da se za politiko še vedno raje odločajo moški, dokazuje dolg seznam županskih kandidatov, na katerem pa najdemo le pet žensk. V Kamniku kandidira poslanka v Državnem zboru RS in predsednica OO SD Kamnik - Komenda mag. Julijana Bizjak Mlakar, v Domžalah mlada podjetnica in občinska svetnica v minulem mandatu Katarina Karlovšek (SLS), v Trzinu aktivna članica SDS Milica Erčulj, v Lukovici pravnica in nekdanja uslužbenka Občine Mojca Stoschitzky (N.Si), v Vodicah pa Snežana Ovijač iz Socialnih demokratov. V občinah Komenda, Moravče in Mengeš kandidirajo le moški.

Aktualni župani si večinoma želijo obdržati svojo funkcijo

Novega župana oziroma županjo bodo zagotovo dobili v Kamniku in v Vodicah, kjer aktualna župana, Anton Tone Smolnikar (poslavlja se po šestnajstih letih županovanja) in Brane Podboršek (za njim je osem let županske funkcije), ne kandidirata več. V drugih občinah si aktualni župani želijo vsaj še enega mandata, saj bi radi – kot poudarjajo – končali začete projekte. V Komendi je med kandidati tako Tomaž Drolec, edini dosedanji župan v samostojni občini, ki se bo potegoval že za četrti mandat, prav tako edini dosedanji župan v samostojni občini Trzin in ponovni kandidat je Tone Peršak, v Domžalah si drugega zaporednega mandata želi Toni Dragar, v Mengšu pa Franc Jerič. V Moravčah bo volivce še tretjič skušal prepričati župan Martin Rebolj, v Lukovici pa Matej Kotnik. Med kandidati je tudi en povratnik – Anton Kokalj je občino Vodice vodil že pred osmimi leti, nato pa na volitvah izgubil, kar pa ga ni odvrnilo od vnovičnega poskusa. »Če bom izvoljen, bom z delom nadaljeval tam, kjer sem pred osmimi leti zaključil,« je napovedal na predstavitvi svoje kandidature. Prav tako je kar nekaj letošnjih kandidatov volivce že nagovarjalo na prejšnjih volitvah, a kljub neuspehom poskušajo znova. Takšni so na primer Aleš Janežič (LDS) v Mengšu, Pavel Šmid (SDS) v Komendi in Peter Verbič v Domžalah.

Neodvisnih manj kot polovica kandidatov

Med 38 kandidati je letos petnajst takšnih, ki so za uradno kandidaturo zbirali podpise volivcev, torej nastopajo kot neodvisni kandidati. Številni med njimi so 'navidezno neodvisni', saj so sicer člani političnih strank, a uradno kandidirajo ob podpori volivcev, ali pa niso člani nobenih strank, so jim pa podporo izkazali vidni politični predstavniki. Največ neodvisnih kandidatov, kar štiri od petih, imajo v Trzinu, nobenega pa v Moravčah, saj je tam vseh pet kandidatov strankarskih. Veliko kandidatov je osnovalo tudi svoje liste. Po izstopu iz LDS je svojo Listo Tonija Dragarja – za vse generacije in kraje tako na primer sestavil aktualni domžalski župan. Več let ima svojo Listo za trajnostni razvoj Trzina tudi Tone Peršak. Na seznamu med drugim najdemo tudi Listo Zvoneta Potočnika, kamniškega kandidata, Listo za Domžale Petra Verbiča in listo Trzin je naš dom kandidata Valentina Kolenca.

Od komika do poslanca Državnega zbora RS

Med tokratnimi kandidati je kar nekaj izkušenih politikov, podžupanov in svetnikov – dva aktualna poslanca v Državnem zboru (Julijana Bizjak Mlakar in Robert Hrovat), nekdanja poslanca Rudi Veršnik (SDS) iz Kamnika in Franc Capuder (Nsi) iz Moravč in podpredsednik stranke NSi Anton Kokalj. Kar nekaj jih ima izkušnje z delom v državnih institucijah (Brane Golubovič, Franc Stanonik, mag. Stanislav Zarnik), veliko pa je povsem novih obrazov, ki s politiko do sedaj niso imeli nobene povezave. Eden takšnih je gotovo kamniški neodvisni kandidat Marjan Šarec, diplomirani igralec, sicer pa širši javnosti znan kot Serpentinšek, odličen imitator slovenskih politikov in drugih javnih oseb. »Kot vsak občan imam pravico voliti in biti voljen in zaradi svoje mladostne energije, neobremenjenosti s preteklimi zamerami in zanosom, kar so tudi moje največje prednosti, se za mesto župana čutim sposobnega, poleg tega pa sem v življenju že tudi kaj ustvaril. Ko bodo ljudje videli, da mislim resno, me bodo tako začeli gledati tudi sami,« je odločen Šarec. Med kandidati so tudi 'uvoznik kebaba' v Slovenijo, kakor se rad pohvali Zvone Potočnik, pa magister ekonomije, lastnica agencije za odnose z javnostmi, prodajalka avtomobilov, avtomehanik, komercialist, inženir elektrotehnike, politolog, nekaj pravnikov, gostinec, arhitekt, letalski tehnik, poklicni gasilec, papirničar, profesor zgodovine in sociologije in nekaj samostojnih podjetnikov.

V politiko mladi in upokojenci

Da politika očitno ni delo zgolj za izkušene in nekoliko starejše, dokazuje nekaj mladih kandidatov. Večina na seznamu v občinah vzhodne Gorenjske jih je sicer starih med 50 in 65, a med 38 jih je tudi devet, ki jih ima 45 let ali manj, trije od tega celo 35 let ali manj (Marjan Šarec in Katarina Karlovšek). Pri tem s svojimi 27 leti zagotovo tudi v slovenskem merilu precej izstopa mag. Matej Tonin, ki kandira za kamniškega župana. »V Sloveniji je bilo do sedaj deset županov, ki so bili ob svoji izvolitvi mlajši od 35 let. Vsi mladi župani so dokazali, da znajo povezati mladostno energijo in izkušnje starejših v korist občine. Prednost mladih je ta, da imamo več energije in volje, da stvari začnemo spreminjati na bolje,« je v pismu, ki so ga dobila kamniška gospodinjstva, med drugim napisal Tonin.