Stoletne vode

V slovensko zgodovino se bosta 21. in 22. september 2010 zapisala po stoletnih vodah, ki so preplavile zahodno, vzhodno in osrednjo Slovenijo. Na škofjeloškem območju niso povzročile, razen v Žireh in Poljanah, take škode kot septembra 2007 v Železnikih in na dan mrtvih 1990 v obeh dolinah ter v sotočju obeh Sor. Podobno je bilo le še 26. septembra 1926. Ob tem se že pojavljajo govorice, da o stoletnih vodah ne moremo več govoriti, kar je glede na prej naštete datume že dejstvo. V dvajsetih letih trikrat! S tem, da se pojavljajo napovedi, da nas letos čaka še ena taka katastrofa.

Nam, ki živimo ob vodi in smo bili ob teh pojavih ogroženi in tudi poplavljeni, ni vseeno, kako bo narava reagirala. Upamo lahko le, da bo porečje obeh Sor urejeno tako, da bo omogočilo hiter odtok voda. Zdaj namreč še ni. Bodoči posegi, pri čemer imam v mislih predvsem obvoznico v Poljansko dolino, bodo zagotovo poslabšali stanje. Jože Hartman, najbolj osovraženi nasprotnik gradnje, v kar jaz seveda ne verjamem, opozarja prav na ta problem. Septembrska visoka Sora je na puštalski strani že odnašala nasip, ki je bil lani pripravljen za začetek gradnje tunela skozi Sten. Ali ste odgovorni to opazili? Taki čepi, ki so zdaj predvideni na obeh straneh, bodo povzročili, da se bo dvignil nivo vode in povzročil poplave kilometre nazaj. Na poljanskem delu Sore se takoj čuti, kako močna je Selščica, v sotočju na Sovodnju. Letos v tej dolini ni padlo toliko dežja in Poljanščica je lažje in hitreje odtekala, sicer bi bili poplavljeni. Na letošnjem še živem primeru visokih voda bi se lahko marsikaj naučili. Ali je hidrološka stroka sodelovala pri načrtovanju poljanske obvoznice? Če je, potem je padla na izpitu.

 

Zato se lokalni politiki ne morejo hvaliti z začetkom del na takem projektu. V tridesetih letih, ali, če si vzamemo na razpolago samo čas v samostojni Sloveniji, v dvajsetih letih, desna oblast ni bila sposobna pripraviti kvalitetnih rešitev, kaj šele začeti z izgradnjo. Da ima zdaj asfaltirano pot skoraj vsaka hribovska vas v občini, je hvalevredno. Pod asfaltom pa še vedno ni omrežja odpadnih voda v pretežnem delu občine, v gospodinjstva nam voda priteka po azbestnih ceveh. Večino neprečiščenih odplak požirata obe Sori.

 

V vseh teh letih še nisem zasledil dolgoročne strategije razvoja občine. Vse se začne in konča pri zazidalnih načrtih, ki so obdelana iz arhitektonskega in morda zgodovinsko spomeniško varstvenega vidika. Najlepši primer grobega posega v urbano okolje in naravo so »foglovši« v Virmašah, ki dokončani do tretje faze čakajo na kupce, ki jih ni. Uničeno pa je kmetijsko zemljišče. Upajmo, da bodo po oktobrskih volitvah novi ljudje prinesli sveže rešitve in bolj poglobljen pogled na razvoj Škofje Loke.

 

Matjaž Hafner,

Škofja Loka, Fužinska 27