Enciklopedija koroškega upora

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. oktober 2010 / 06:00

»Pred nami je knjiga, za katero lahko rečemo, da je enciklopedija protifašističnega upora na Koroškem. Najprej smo jo izdali v slovenščini, računamo pa, da jo bomo prevedli tudi v nemščino,« je o knjigi dr. Marjana Linasija »Koroški partizani, protinacistični odpor na dvojezičnem Koroškem v okviru slovenske Osvobodilne fronte« na njeni predstavitvi v Celovcu dejal urednik Mohorjeve iz Celovca mag. Hanzi Filipič. Nad 800 strani obsegajoča knjiga je bila v torek predstavljena tudi v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Dr. Marjan Linasi je nekdanji direktor in kustos Pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu in eden najvztrajnejših ter najboljših poznavalcev protinacističnega upora na celotnem ozemlju Koroške, ki je bilo po drugi svetovni vojni razdeljeno med Avstrijo in Slovenijo. V tej knjigi, ki je izšla pri celovški Mohorjevi, obravnava samo upor v dvojezičnem delu avstrijske Koroške. Knjiga prvič celovito predstavlja protinacistični odpor na Koroškem in se loteva še danes aktualnih vprašanj politične usmerjenosti osvobodilnega gibanja, partizanske represije in likvidacij ter drugih dogodkov po drugi svetovni vojni. Dr. Marjan Linasi v knjigi objavlja poimenski seznam vodilnih v partizanskih enotah in drugih organih Osvobodilne fronte na Koroškem, podatke o žrtvah nasilja in škodi, ki jo je povzročila nacistična oblast na Koroškem ter seznam žrtev partizanskega maščevanja.

»Po zaslugi partizanov in Osvobodilne fronte je bil v Avstriji samo na Koroškem organiziran omembe vreden upor proti nacizmu. Drugje niso šli dlje od sabotaž in diverzij. Vojaški del odpora je organiziran celo v partizanskih bataljonih in odredih, politično pa v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte in oblastnem komiteju partije,« je o koroškem uporu povedal dr. Linasi. »Na Koroškem se je daljši ali krajši čas borilo okrog 3000 partizanov, ki so vezali nase okrog 15 tisoč Nemcev. V partizanskih enotah je bilo po doslej zbranih podatkih 927 domačinov, vendar to število ni dokončno, saj niso upoštevane nekatere skupine iz okolice Borovelj in severno od Vrbskega jezera. Med 600 na Koroškem padlimi partizani je bilo 150 domačinov, v taboriščih pa je po dosedanjih podatkih umrlo 199 ljudi. V nemških enotah, v katere so bili mobilizirani, pa je padlo okrog 2100 koroških Slovencev,« ugotavlja avtor knjige.