Paradižnik je tista vrtnina, ki skorajda ne manjka v nobenem vrtu. Saj je ni čez dobro solato, ki se je nikoli ne prenajemo. Če ga pridelate več, ga uporabite za mezge.

Poberimo pridelke

V uporabnem vrtu navadno posadimo zelenjavo, ki jo imamo najraje. Vedno bolj so priljubljene jedilne bučke, ki so imenitna dopolnitev naših jedilnikov.

Minilo je vroče poletje in ko sem obiskal nekaj vrtov, sem ugotovil, kako lepo uspevajo na Gorenjskem jajčevci, vse vrste paprike in paradižnika, pa kumare in stročji fižol. Najbolj se spomladi razveselim prve solate in mladega pečenega krompirja. Saj ni nič kaj posebnega, ampak tekne pa, da se celo leto spominjam tega okusa. Potem je huda vročina kar malo upočasnila rast. Proti koncu avgusta je začel zoreti paradižnik, tudi paprike na vrtu omamno dišijo. In kako vse tekne na krožniku zraven pečenega mesa …

Za dobro rast zelenjava potrebuje bogato zemljo. Spomladi dobro obdelamo gredice, čez poletje pa naj bi bile po vsakem deževju dobro prerahljane. Sedaj, ko pospravljamo še zadnje pridelke, spet poskrbimo, da se bo zemlja dobro odpočila, spomladi pa je treba upoštevati kolobarjenje. Vsako leto je dobro posaditi kako novost, kakršnih je med zelenjavnimi sadikami vsako leto nekaj. Ko rastlino posadiš, je razumljivo, da pričakuješ nekakšen čudež, ki bo zrasel na tvoji gredi. Zalivaš in gledaš, kaj bo zraslo. Potem ko to zraste, ti je bolj dragoceno, kot če bi prinesel najboljši sadež iz supermarketa. Dišijo, imajo krasen okus, samo vedno je premalo. Verjetno ima malokdo med vami tako velik vrt, da se čez sezono cela družina naje vseh vrst bučk, paradižnikov, stročjega fižola. Ali pa imate premalo časa, da bi za vse te številne gredice vsak dan skrbeli. Sploh, ko nastopi huda vročina in je treba zalivati zjutraj in zvečer. Za zdrave plodove brez škropljenja je treba imeti veliko časa in pridnosti. Vendar v Sloveniji veljamo za kar dobre pridelovalce zdrave zelenjave. Današnji čas narekuje čim več uživanja zdrave hrane. Zato se le potrudimo in na domačih gredicah pridelajmo kar največ za domačo kuhinjo.

         

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 4. november 2018 / 20:15

Prešeren – kulturni svetnik

Kulturni svetnik je pojem in del modela raziskovanja kanonizacije umetnikov. Gre za koncept, ki je v osnovi podoben raziskovanju cerkvenih svetnikov, le da je prenesen na širše kulturno področje. P...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Dva mrtva v požaru na Senici

Sp. Senica - Danes nekaj minut pred 7. uro zjutraj je bil Operativno komunikacijski center (OKC) Policijske uprave Ljubljana obveščen, da je prišlo do požara na stanovanjski hiši...

Prosti čas / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Kolosej De Luxe Kranj

Oktobra naj bi Kranj dobil nazaj prenovljeni kino, Kolosej De Luxe Kranj.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Nova javna razpisa za podeželje

Kmetijsko ministrstvo bo za razvoj nekmetijskih dejavnosti ter za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij na podeželju namenilo 26 milijonov evrov.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Rastejo hitreje kot prejšnja leta

Tržiškega podjetja Pik As mnogi Gorenjci ne poznajo, toliko bolj pa poznajo njihovi franšizni trgovini Eurospin. Že drugič so nominirani za gorenjsko gazelo.

Nasveti / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Črni bezeg

Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij.