Paradižnik je tista vrtnina, ki skorajda ne manjka v nobenem vrtu. Saj je ni čez dobro solato, ki se je nikoli ne prenajemo. Če ga pridelate več, ga uporabite za mezge.

Poberimo pridelke

V uporabnem vrtu navadno posadimo zelenjavo, ki jo imamo najraje. Vedno bolj so priljubljene jedilne bučke, ki so imenitna dopolnitev naših jedilnikov.

Minilo je vroče poletje in ko sem obiskal nekaj vrtov, sem ugotovil, kako lepo uspevajo na Gorenjskem jajčevci, vse vrste paprike in paradižnika, pa kumare in stročji fižol. Najbolj se spomladi razveselim prve solate in mladega pečenega krompirja. Saj ni nič kaj posebnega, ampak tekne pa, da se celo leto spominjam tega okusa. Potem je huda vročina kar malo upočasnila rast. Proti koncu avgusta je začel zoreti paradižnik, tudi paprike na vrtu omamno dišijo. In kako vse tekne na krožniku zraven pečenega mesa …

Za dobro rast zelenjava potrebuje bogato zemljo. Spomladi dobro obdelamo gredice, čez poletje pa naj bi bile po vsakem deževju dobro prerahljane. Sedaj, ko pospravljamo še zadnje pridelke, spet poskrbimo, da se bo zemlja dobro odpočila, spomladi pa je treba upoštevati kolobarjenje. Vsako leto je dobro posaditi kako novost, kakršnih je med zelenjavnimi sadikami vsako leto nekaj. Ko rastlino posadiš, je razumljivo, da pričakuješ nekakšen čudež, ki bo zrasel na tvoji gredi. Zalivaš in gledaš, kaj bo zraslo. Potem ko to zraste, ti je bolj dragoceno, kot če bi prinesel najboljši sadež iz supermarketa. Dišijo, imajo krasen okus, samo vedno je premalo. Verjetno ima malokdo med vami tako velik vrt, da se čez sezono cela družina naje vseh vrst bučk, paradižnikov, stročjega fižola. Ali pa imate premalo časa, da bi za vse te številne gredice vsak dan skrbeli. Sploh, ko nastopi huda vročina in je treba zalivati zjutraj in zvečer. Za zdrave plodove brez škropljenja je treba imeti veliko časa in pridnosti. Vendar v Sloveniji veljamo za kar dobre pridelovalce zdrave zelenjave. Današnji čas narekuje čim več uživanja zdrave hrane. Zato se le potrudimo in na domačih gredicah pridelajmo kar največ za domačo kuhinjo.

         

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sreda, 21. december 2011 / 07:00

Največ zastrupitev med kurilno sezono

V Sloveniji vsako leto zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umre več deset ljudi. Žal na zastrupitev z ogljikovim monoksidom redko pomislimo, saj so znaki pogosto podobni znakom viroze.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / nedelja, 14. junij 2015 / 11:47

Hišni pripor

Pa me je ujela! Viroza Veličastna. Mi spremenila glas v nekaj, kar je podobno križancu med zaviranjem hreščečega avta in vreščanjem moraste ptice. A kašlja se laže sede kot leže, zato začnem brskat...

Kranjska Gora / ponedeljek, 15. junij 2015 / 00:24

Živahen konec tedna v Planici

Planica – Poletne temperature so ta konec tedna v Zgornjesavsko dolino privabile številne ljubitelje narave; nekateri so se v alpske doline odpravili peš, drugi s kolesi, nekateri so se do...

GG Plus / nedelja, 14. junij 2015 / 16:16

Voli bi prodali tele

Vas morda zanima, kako bi Janez Menart razložil besedo telekomunikacija? Tega žal ne bomo nikoli izvedeli, ker je ta odlični pesnik s telekomunikacijo povsem prenehal že 22. januarja 2004....

GG Plus / nedelja, 14. junij 2015 / 16:12

Arhivi – zakladnice spomina

»V letu 1749 sta se na zatožni klopi hrastovškega deželskega sodišča znašla podložnika Peter Vambek in Anton Gabrovec. Obtožena sta bila homoseksualnosti (crimine sodomiae), torej prekrška...

Gospodarstvo / nedelja, 14. junij 2015 / 16:08

Snovalec tudi za Pobeg iz igluja

Kranj – Javna agencija Spirit Slovenija, sektor za turizem, je razglasila prejemnike priznanj snovalec, s katerimi spodbuja uresničevanje inovativnih projektov v turizmu. Po odločitvi strokovne kom...