Električni avtomobili tudi k nam
Prihodnje leto bomo na slovenskih cestah lahko videvali vsaj tri velikoserijske električne avtomobile.
Na slovenskih cestah lahko že videvamo nekaj električnih avtomobilov, ki so jih uvozili posamezniki ali pa so bili predelani na električni pogon. Prvi velikoserijski električni avtomobili pa naj bi po napovedih slovenskih avtomobilskih uvoznikov k nam prišli že v začetku prihodnjega leta.
Prvi napovedan model je Mitsubishijev i-Miev, ki ga bo ljubljanski Autocommerce kot zastopnik te japonske avtomobilske znamke k nam pripeljal predvidoma že januarja, stal pa bo skoraj 35 tisočakov, če država prej ne bo zagotovila subvencije za ekološka vozila. V začetku pomladi se mu bo pridružil še tehnični in oblikovni bratranec Peugeot Ion, na pragu poletja pa še drugi, Citreoen C-Zero.
Vsi uvozniki svojih načrtov z avtomobili, ki ne povzročajo hrupa in ne izpuščajo toplogrednih plinov, še niso razkrili. Renault naj bi zgolj poskusno pripeljal nekaj vozil, kaj bo z Nissanovim Leafom, se v vodstvu podjetja Renault Nissan Slovenija še niso odločili. Večina jih še raziskuje trg, zagotovo pa bo prodaja bolj simbolična, saj so cene zaenkrat še krepko (pre)visoke.
Avtomobili, ki imajo izpust ogljikovega dioksida nižji od hibridnih avtomobilov, 110 gramov na kilometer, so sicer že zdaj oproščeni plačila davka na motorna vozila (DMV), preko Razvojno ekološkega sklada pa je za nakup mogoče pridobiti ugoden kredit. Vendar je ključno vprašanje, ali bo država nakup ekoloških vozil, pri čemer so izpostavljena predvsem električna, tudi subvencionirala.
Trenutno v Sloveniji sicer še nismo dovolj pripravljeni na prihod električnih vozil, saj država še ni do konca izdelala strategije, niti še pripravljene potrebne infrastrukture. Število javnih dostopnih polnilnih mest je namreč še vedno zanemarljivo, niti še ni določeno, kdo in pod kakšnimi pogoji bo lahko gradil javno polnilno omrežje in na kakšen način se bo obračunavalo polnjenje.
Poleg tega je pred množičnejšo uporabo električnih avtomobilov še nekaj drugih ovir, za katere pa ni kriva država. Večina avtomobilskih proizvajalcev, ki razvija električne pogonske sklope, se še vedno sooča s predolgim časom polnjenja in zmogljivostjo baterij. Tudi najbolj dodelani avtomobili namreč z enim polnjenjem ne uspejo prevoziti vsaj 200 kilometrov poti, za celovito polnjenje baterij pa je potrebnih več ur.