Stečaja Elana in Planike pri koncu

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Po dvajsetih letih se zaključuje stečajni postopek za Elan, že po dobrih petih letih pa se zaključuje postopek za kranjsko Planiko.

Kranj – Oba stečajna postopka zadnja leta vodi stečajni upravitelj Andrej Marinc, ki nam je razložil potek, delitve iz stečajne mase in uspešnost stečajnih postopkov.

Zaključuje se 20-letni stečajni postopek podjetja Elan. Kaj vas še čaka pred zaključkom?

»Postopek je skoraj zaključen. Prejšnji teden smo prejeli klavzulo o pravnomočnosti za načrt zadnje delitve stečajne mase, čaka nas še končni načrt in zaključek stečaja.«

Koliko stečajne mase ste razdelili ob zadnji delitvi? V kolikšni meri so bili upniki poplačani?

»Pri zadnji delitvi smo razdelili le še okoli 565 tisoč evrov. Poplačilo upnikov pa je odvisno od zornega kota gledanja. Nominalno, tako je običajno, so bili upniki poplačani 210-odstotno. Ker se je postopek vlekel, pa smo izračunali glede na indeks rasti cen, da je bilo realno poplačilo približno 60-odstotno. To je za stečaj relativno dobro.«

Zakaj se je stečajni postopek vlekel kar dve desetletji?

»V Elanu sem stečajni upravitelj od sredine leta 2005. Težko rečem, kaj se je dogajalo pred mano, zagotovo pa bi bil postopek lahko končan prej. V mojem obdobju smo intenzivno delali do konca leta 2008, ko smo večino mase (40 milijonov evrov) tudi razdelili. Vse naše delo je bilo večkrat preverjeno, saj je po pritožbah o tem odločalo tudi drugostopenjsko sodišče.«

Od začetka vodite stečajni postopek v Planiki. Ali lahko v tem primeru pričakujemo hitrejši zaključek?

»V primeru Planike je bilo unovčene že 95 odstotkov stečajne mase, opravili smo dve delitvi. Upniki so dobili približno 60 odstotkov prijavljenih terjatev, pričakujemo, da se bo odstotek povzpel na 70 odstotkov, kar ocenjujem za uspešno. V dobrih petih letih je stečaj skorajda končan, zaključek pričakujem v prihodnjem letu.«

Bi ga lahko zaključili prej?

»Odločili smo se za nekoliko počasnejši postopek, saj smo tako veliko bolje unovčili stečajno maso. Poleg tega smo na ta način ohranili tretjino delovnih mest. Rešili smo zdravo jedro podjetja in še danes Planika Turnišče zelo dobro posluje.«

Koliko premoženja je še ostalo?

»Del glavne stavbe v Kranju, natančneje 1500 kvadratnih metrov ter nekaj manjših zemljišč, ceste in zelenice, kar smo že prodajali. Večina premoženja je bila prodana po poštenih tržnih vrednostih, zadnje bomo skušali prodati za minimalno vrednost. Če ne bo šlo drugače, bomo omenjena zemljišča podarili občini oziroma državi.«

Ste torej za premoženje iztržili več kot bi danes zaradi gospodarske krize?

»Morda to drži, vendar to težko ocenimo.«

Ali kot ekonomist menite, da sta iz obeh stečajev nastali uspešni zgodbi?

»Z Elanom imam zelo malo stikov. Tam so bile največji problem hipoteke, vendar se je novo vodstvo dogovorilo z bankami. Upam in želim jim najboljše, saj tudi recesija ne more večno trajati. Iz stečaja Planike je v Kranju nastala lepa obrtna cona s številnimi podjetji, ki različno preživljajo gospodarsko krizo, vendar je tako povsod. Skoraj leto in pol sem vodil proizvodnjo v Turnišču, potem smo našli kupca, zato kar tretjina zaposlenih ni bila nikoli na cesti. Tak primer stečajnega postopka bi lahko vzeli kot vzorec za reševanje podobnih primerov.«