Nova lastnica gradi gozdno cesto na Jakoba

Jutta Auersperg, ki je v denacionalizacijskem postopku dobila nazaj dvesto hektarjev veliko Turnovo posest, je začela graditi tri kilometre dolgo gozdno cesto od Pristave nad Potočami do sedla na Sv. Jakobu.

Potoče – Okrajna zaplembena komisija v Kranju je po končani drugi svetovni vojni na osnovi odloka Avnoja zaplenila premoženje tudi Karlu Palmu, lastniku posestva Turn v Potočah pri Preddvoru. Palm, ki je bil po poklicu gozdar in je vodil različna gozdarska posestva v Avstriji, si je kasneje tudi pri Titu prizadeval, da bi dobil nazaj vsaj del posesti, vendar so bili vsi poskusi zaman. Uspelo jim je šele po uveljavitvi demokratičnih sprememb v Sloveniji in sprejetju zakona o denacionalizaciji, na podlagi katerega so dobili nazaj že skoraj vso podržavljeno posest z izjemo nekaj parcel, ki po površini ne pomenijo veliko. Doslej vrnjena posest obsega skoraj dvesto hektarjev, od tega 160 hektarjev predstavljajo gozdovi na pobočju hriba Sv. Jakob in Potoške gore. »Gozdovi so bili ob vrnitvi v dokaj slabem stanju, precej je bilo izsekanega, malo se je vlagalo v mladi gozd, ponekod ni bilo niti pogozdeno,« je dejala nova lastnica gozda Jutta Auersperg iz Gradca in dodala, da je bila med njihovo in sosedno posestjo opazna razlika. Zdaj je drugače, Jutta in njen sin Wolf Engelbrecht Auersperg si prizadevata, da bi s posestjo čim bolje gospodarila, in sta za skrbnika posesti »postavila« Ivana Nahtigala, po strokovni plati pa gospodarjenje spremlja Tomaž Polajnar, revirni gozdar zavoda za gozdove v revirju Zaplata.

Le za gospodarjenje z gozdovi

»Gozdna infrastruktura, to so ceste in vlake, je na posesti zelo slabo razvita, predvsem zgornji del na Potoški gori je zelo slabo odprt, zato se tam z gozdom že štiri, pet desetletij ni gospodarilo. Ročno spravilo bi bilo možno, vendar bi bilo to nekonkurenčno,« je dejal Tomaž Polajnar in poudaril, da je bil to tudi razlog, da se je lastnica gozda odločila za gradnjo treh kilometrov nove gozdne ceste od travnika Pristava nad Potočami do sedla Sv. Jakoba. Dovoljenje upravne enote je pridobila junija, gradnjo je začela sredi septembra in naj bi jo končala v dveh ali treh letih. Za zdaj jo financira z lastnim denarjem, prijavila pa se bo tudi na javni razpis za sofinanciranje gradnje gozdnih prometnic.

»Cesta bo dokaj položna, s povprečnim nagibom deset odstotkov, zato bo manj izpostavljena eroziji, hkrati pa bo omogočala tudi vožnjo s kamioni in prevoz gozdarske žičnice. Vse brežine ceste bodo zasejali s travo. Na začetku bo tudi zapornica (rampa), saj zavod za varstvo narave zahteva, da je namenjena izključno gospodarjenju z gozdovi, ne pa za turizem,« je pojasnil revirni gozdar Tomaž Polajnar in poudaril: »Naša težnja je, da bi promet ustavili v dolini in tam naredili parkirišča, pa tudi to, da bi ljudje hodili le po urejenih poteh. Žal je kultura gibanja po gozdovih pri nas še dokaj nizka. Če je gozdna cesta namenjena le za gospodarjenje z gozdovi, ne pa še za javni promet, tudi lastniki kažejo večje zanimanje za gradnjo in za vzdrževanje.« Jutta je Občini Preddvor že predlagala, da bi za obiskovalce Jakoba in okoliških hribov in gora uredili parkirišče pri gradu Turn, vendar, kot pravi, doslej dogovora o tem še ni.

Brez dohodka od lova

Ko smo Jutto in sina Engelbrechta vprašali, kakšna je razlika med gospodarjenjem z gozdovi v Avstriji in v Sloveniji in kje se od gozda bolje živi, sta povedala, da imajo v Avstriji zasebna lovišča in da lastniki gozdov tako lažje vplivajo na število divjadi in posredno tudi na škodo. »Tu nam divjad povzroča kar precejšnje težave, še zlasti jelenjad in mufloni, ki nam objedajo mladje. Ko smo en hektar mladega sestoja ogradili, se je šele pokazalo, kašna je razlika v razvoju. V Avstriji imajo lastniki gozdov tudi del dohodka od lova in lovnega turizma pa tudi cena lesa je v Avstriji nekoliko višja kot v Sloveniji.«

Jutta pride vsak mesec vsaj za en teden v Preddvor, da se pogovori o nadaljnjih delih v gozdu, opravi nadzor. Na posestvu bi si rada zgradila hišo in se preselila v Slovenijo, saj bi ji stalna navzočnost omogočila tudi lažje in boljše gospodarjenje z gozdom.