Na Gorenjskem tokrat ni bilo najhujšega

Poplave so najbolj prizadele Poljansko dolino, nekaj težav tudi na kamniškem in tržiškem območju.

Žiri, Kamnik – Medtem ko se je vodna ujma najhuje znesla v Zagorju, Laškem, Krškem, na Vipavskem in v Ljubljani, je obilno deževje v noči na soboto tudi na Gorenjskem povzročilo precej težav, največ v Žireh in na škofjeloškem območju. Prebivalce naselja Stare Žiri so nekaj po tretji uri zjutraj prebudile sirene, narasla Sora je prestopila bregove in poplavila okoli trideset hiš, še okoli devetdeset objektov je bilo ogroženih, voda je drla tudi po cesti skozi naselje, v številnih objektih je v kleti vdrla podtalnica. Žirovski gasilci so okoli štirih zjutraj začeli izčrpavati vodo, ki je zalila župnišče. V župnijski stavbi je segala kar poldrugi meter visoko, izčrpavali so jo še v poznih dopoldanskih urah. Kot je povedal Damjan Govekar, poveljnik civilne zaščite v Žireh, je bilo aktiviranih okoli 130 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, ki so tudi v soboto dopoldne izčrpavali vodo iz poplavljenih objektov, v pripravljenosti pa so bili tudi v noči na nedeljo, ko je bilo spet napovedano obilnejše deževje, a k sreči voda ni narasla tako kot prejšnjo noč.

Zaradi deževja, ki se je okrepilo v petek zvečer, je bilo veliko težav tudi na cestah. Ponoči je bil dostop do Žirov onemogočen, zaradi poplav in zemeljskega plazu so bile zaprte ceste Žiri-Vrhnika, Žiri-Logatec in Žiri-Škofja Loka. Pri Podpulfrci je Sora poplavila cesto, že dopoldne pa se je voda nekoliko umaknila, tako da je bil mogoč enosmerni izmeničen promet. Narasla reka je povzročala težave tudi v občini Gorenja vas-Poljane, Selška Sora pa je prizanesla Železnikom in vsej dolini, kjer so bili sicer v strahu, da se bo ponovila katastrofa izpred treh let, zato so bili gasilci in enote civilne zaščite v pripravljenosti.

V Železnikih sicer ni bilo povsem mirno, vodo so morali med drugim črpati iz novega zdravstvenega doma. Narasla Sora je nekaj težav povzročala tudi v Škofji Loki, kjer so gasilci iz nekaterih ogroženih objektov odstranili vozila in dvignili stvari, ki bi jih voda lahko poškodovala. Škofjeloški gasilci so razdelili dvesto protipoplavnih vreč ter zagradili vhode in okna na najnižje ležečih objektih. Kljub njihovemu trudu je voda zalila nekaj kleti, zlasti v naselju Puštal, v Bodovljah pa je drevo poškodovalo žice električne napeljave.

Zaradi napovedanih obilnih padavin so bili v pripravljenosti tudi gasilci in civilna zaščita v Bohinju. Po nočnem deževju se je gladina Bohinjskega jezera dvignila za en meter. Zaradi narasle vode v bohinjskem predoru je do nadaljnjega zaprta železniška proga med postajama Podbrdo in Bohinjska Bistrica. Kot so sporočili s Slovenskih železnic, potnikom priporočajo, da se pred potovanjem o aktualnih razmerah pozanimajo na svoji železniški postaji ali pokličejo na njihovo telefonsko številko.

V Tržiču je voda zalila prostore manjšega podjetja Saxonia Franke, v Jelendolu pa je močno poškodovano vodno zajetje, ki ga je razdejal hudournik. Voda v vaškem vodovodu je onesnažena in jo je treba prekuhavati.

Po intervencijah prijava škode

V občini Žiri so pristojni organi včeraj dopoldne še vedno priporočali prekuhavanje vode, saj še niso bile opravljene analize pitne vode iz žirovskega vodovoda. Na nekaterih cestnih odsekih še niso odpravili vseh ovir, v naselju Račeva je zaradi poškodbe vozišča promet urejen izmenično enosmerno. Regionalna cesta Žiri-Logatec je prevozna do Rovt, vendar je na več mestih poškodovana, medtem ko je na odseku od Rovt do Logatca zaradi zemeljskega plazu zelo poškodovana in ni prevozna. Normalno prevozna je regionalna cesta Žiri-Škofja Loka, ki je bila v soboto dopoldne zaradi poplavljanja Sore na območju Zminca blizu Škofje Loke zaprta. Težave s podtalnico so imeli tudi v skoraj vseh drugih občinah na Gorenjskem, gasilci in pripadniki civilne zaščite so opravili več intervencij na območju Bleda, Begunj in Lesc, v okolici Kranja, v Preddvoru in Šenčurju, kjer je hiše v bližini gradbišča ogrožalo nagnjeno gradbeno dvigalo, v Zalogu pri Cerkljah, kjer je potok poplavil več hiš, in v Poljanah, kjer je voda med drugim zalila cerkev.

Po končanih intervencijah bodo pristojne občinske komisije in zavarovalnice začele ocenjevati škodo. Zavarovalnice sicer poudarjajo, da s prijavami škode ni treba hiteti, pomembneje je, da ljudje najprej poskrbijo za varnost svojih življenj in premoženja. Na najbolj prizadeta območja bodo zavarovalnice poslale okrepljene ekipe cenilcev, pri nekaterih je mogoče škodo zaradi poplav prijaviti tudi prek klicnih centrov ali po spletu.

Težave tudi na Kamniškem

Močno deževje je v petek in v noči na soboto zajelo tudi vzhodni del Gorenjske, kjer se, predvsem v Kamniku, še dobro spominjajo velike škode, ki so jo poplave povzročile pred tremi leti. Kot je sporočil poveljnik kamniške civilne zaščite Matjaž Srša, je močno deževje (zapadlo naj bi od 20 do 40 litrov dežja na kvadratni meter) vse do večernih ur povzročalo velike težave v celotni občini, predvsem pa na območju Motnišnice, Nevljice in Kamniške Bistrice.

Gasilci PGD Kamnik, ki so skupaj z operativnimi člani občinskega štaba civilne zaščite vzpostavili stalno dežurno službo, so tako posredovali v več kot šestdesetih primerih. Poplavljeni so bili posamezni objekti v krajevnih skupnostih Mekinje, Nevlje, Tuhinj in Motnik, kjer je bilo največ škode v podjetju Usnjarstvo Grad. V Kamniku je spet zalilo Šolski center Rudolfa Maistra, poplavljeni pa so bili tudi prostori bazenskega kompleksa, avtokamp in teniška igrišča Pod skalo. Poleg regionalne ceste Kamnik–Ločica skozi Tuhinjsko dolino, ki je bila zaradi poplavljenega cestišča več ur zaprta za promet, je bilo pod vodo tudi več posameznih odsekov lokalnih cest: Mekinje–Godič, Kolovec–Palovče, Vrpolje–Nevlje–Mekinje, Nevlje–Oševek–Briše–Soteska.

Gasilci so posredovali tudi pri odstranjevanju posledic zemeljskih plazov, ki so se sprožili na regionalno cesto v Motniku, pa tudi v Sovinji Peči in v naselju Studenca. Zemeljski plaz je ogrozil stanovanjsko hišo v Hribu pri Nevljah, zato so gasilci evakuirali družino in jo namestili k njihovim sorodnikom. Več zemeljskih plazov se je sprožilo tudi na kmetijskih površinah v Tuhinjski dolini. Močno deževje je povzročilo številne usade zemljin in cestnih brežin, nanos blata in peska ter s tem poškodovalo ceste.