Slabša letina silažne koruze

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 20. september 2010 / 06:00

Letos bo pridelek silažne koruze za dobro petino manjši kot lani, ko so bili za pridelovanje idealni pogoji.

Kranj – »Če je lani pridelek znašal blizu 60 ton na hektar, bo letos od 47 do 50 ton, na prodnatih tleh pa bo lahko manjši tudi do polovice,« je pred začetkom spravila silažne koruze, ki na Gorenjskem zaseda več kot 3.600 hektarjev njiv ali tri petine vseh, dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodala, da je za slabšo letino več razlogov. Ob koncu aprila in v začetku maja je bil razvoj koruze dokaj počasen, saj je bila temperatura tal v povprečju za dve stopinji nižja kot leto prej. Julija je vsa koruza občutila »vročinski val«, ne toliko na ilovnatih tleh kot na prodnatih, kjer se je že kazalo pomanjkanje moče. Toča je koruzi prizanesla, prizadela jo je le na brniškem območju.

Vse več koruznega hrošča

In kako je bilo letos s škodljivci in boleznimi? Kot je povedala Marija Kalan, je bilo zaradi uporabe kemično obdelanega semena manj talnih škodljivcev (sovk in strun). Ponekod so kmetom »nagajale« vrane, ki so pulile mlade rastlinice. Predvsem na prodnatih tleh, kjer so bolj občutili posledice julijske vročine, se je razvila koruzna bulava snet, ki povzroča deformacijo posameznih delov rastlin (letos predvsem storžev). »Koruznega hrošča je tudi na Gorenjskem vse več, vendar gospodarske škode še ne povzroča in je tudi v prihodnje ne bo, če bodo na kmetijah kolobarili,« je dejala Kalanova in poudarila, da kolobarjenje postaja vse pomembnejše – po eni strani zaradi koruznega hrošča, po drugi plati pa zavoljo kmetijsko okoljskih ukrepov iz programa (S)KOP, ki zahtevajo, da se morajo v petih letih na isti njivi zvrstiti tri različne poljščine. Kar zadeva invazivne plevele, se je na gorenjskih njivah pojavil že tudi japonski dresnik, ki ga kemično ni možno zatirati, zato je pomembno, da ga kmetje izrujejo že tedaj, ko je še majhen, in da so pozorni na dogajanje na ozarah. Ambrozija se na gorenjskih njivah še ni pojavila, je pa velika možnost, da se z neobdelanih površin razširi tudi na obdelane, saj ena rastlina da na leto tudi 12 tisoč semen.

Napake pri siliranju

Ko Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, našteva napake pri siliranju, kot najpogostejšo izpostavi siliranje neprimerno zrele koruze. Če je koruza premalo zrela, je zrno še mlečno in je silaža preveč kisla; v primeru, da je koruza preveč zrela in ima že tri četrtine ali več suhih listov, pa je silažo težko dobro potlačiti in se rada pregreva. »Letos je koruza trenutno še zelo zelena in bo verjetno več napak s prezgodnjim kot s prepoznim siliranjem,« pravi Pavlin in dodaja, da je pogosta napaka tudi nezadostno tlačenje silaže. Samohodni kombajni, s katerimi požanjejo že približno 90 odstotkov vse koruze na Gorenjskem, postajajo vse zmogljivejši, zato se dogaja, da ob prehitrem polnjenju silosa silaže ne morejo dovolj dobro potlačiti, zato potlej plesni, se greje … Precej težav pri tlačenju in zatesnitvi silaže je tudi v primerih, ko kmetje naredijo silos na prostem, na zemlji, in je kup silaže precej visok. Kar zadeva silirne dodatke, v kmetijski svetovalni službi priporočajo kmetom, da jih uporabljajo le za silažo, ki jo krmijo v poletnem času. Da je dodatek enakomerno porazdeljen po silaži, je najbolje, da ga dodaja že kombajn med siliranjem.