Stoletje slovenskega planinstva na Koroškem

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 17. september 2010 / 06:00

Tako kot med Slovenci v Sloveniji je tudi med Slovenci v zamejstvu in po svetu planinstvo zelo priljubljeno.

V Argentini so bili in so še številni Slovenci med najbolj navdušenimi obiskovalci gora. Gore navdušujejo mnoge Slovence v Italiji, kjer so organizirani v svojem planinskem društvu, na Koroškem pa so Slovenci že leta 1900 ustanovili svojo prvo podružnico takratnega Slovenskega planinskega društva v Ziljski dolini in začeli graditi na Zahomški planini prvo postojanko. Pobudnik za ustanovitev je bil znameniti Alojz Knafelc, po katerem so imenovane markacije na slovenskih planinskih poteh. Nasledstvo ziljske in drugih podružnic je leta 1953 prevzelo Slovensko planinsko društvo s sedežem v Celovcu.

Društvo je letos proslavilo 110-letnico ustanovitve prve planinske organizacije na Koroškem. Kot nam je sporočil novinar celovškega slovenskega Radia 2 Bojan Wakounig in sodelavec v čezmejnem projektu Sosed/Nachbar, so se člani društva julija hoteli povzpeti na Triglav, vendar je slabo vreme nekaterim preprečilo vzpon na vrh. Vseeno pa je bila dvodnevna hoja po slovenskih gorah prijetno doživetje. Člani društva, ki jih vodi predsednik Hanzi Lesjak, so v letošnjem jubilejnem letu obnovili zunanjost svoje koče na Bleščeči planini nad Arihovo pečjo/Huette ober der Arichwand nad Šentjakobom/St. Jakob v Rožu. Prihodnje leto načrtujejo obnovo notranjosti koče. Letos so s pomočjo občine Sele/Zell Pfarre obnovili tudi geološko pot v Meli pod Tolsto Košuto nad Selami ter razgledno točko z informacijami v obeh deželnih jezikih. Preko Meli so včasih romarji s Koroškega hodili na Brezje.

Šolska nadzornica za dvojezični pouk na Koroškem Sabine Sandrieser je sporočila, da se je v letošnjem šolskem letu število prijav k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah spet povečalo. Tako bodo prvič po petdesetih letih slovenščino poučevali tudi na ljudski šoli v Štefanu/St. Stefan v Ziljski dolini. Skupno bodo v pravkar začetem šolskem letu slovenščino poučevali v 73 ljudskih šolah. Največji problem je pomanjkanje dvojezičnih učiteljev. Za nemoten pouk bi bilo potrebnih 260 učiteljic in učiteljev, šolske oblasti pa lahko računajo največ na 250 učiteljev. Predsednik strokovnega pedagoškega združenja na Koroškem Danilo Katz pa poudarja, da morajo biti po navodilih ministrstva za šolstvo tudi ravnatelji dvojezičnih šol dvojezični, česar pa deželni šolski svet v vseh primerih ne spoštuje.