Starejšim lepšajo dneve

Na OŠ Staneta Žagarja Kranj bo tudi v tem šolskem letu deloval krožek Prostovoljstvo, v sklopu katerega učenci obiskujejo starostnike ter pomagajo pri razdeljevanju hrane in oblačil na Karitas.

Na Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj je pred petimi leti začel delovati krožek Prostovoljstvo, zanj pa je iz leta v leto več zanimanja. »Podobno kot v lanskem ga bo tudi v letošnjem šolskem letu obiskovalo več kot trideset učencev predmetne stopnje. Več jih niti ne bi mogli sprejeti, saj bi jih bilo zelo težko razporediti v aktivnosti in jih nadzirati. Da naval ne bi bil še večji, za krožek povem samo v razredih, ki jih učim,« je povedala mentorica Lejla Sirk.

Učenci v sklopu krožka na centru Karitas redno pomagajo pripravljati in razdeljevati prehranske pakete, pomagajo pa tudi pri zlaganju in razdeljevanju oblačil socialno šibkejšim. Poleg tega mladi prostovoljci lepšajo dneve starejšim. »Že peto leto na domu obiskujemo 89-letno Faniko Baraga, radi pa bi pomagali tudi drugim starostnikom, zato vabimo tiste, ki si želijo družbe naših učencev, da jim ti prinesejo kaj iz trgovine ali kako drugače pomagajo, naj se obrnejo na nas,« vabi Sirkova. Enkrat na teden pa obiskujejo Dom upokojencev Kranj, kjer so s starostniki v dnevnem varstvu spletli posebna prijateljstva, z njimi igrajo družabne igre, se pogovarjajo, ustvarjajo … »Iz druženja s starejšimi učenci zelo veliko pridobijo, občutek imajo, da so koristni, da naredijo nekaj dobrega,« je dodala Sirkova.

V kranjskem domu upokojencev se trudijo, da stanovalcem omogočijo čim več stika z mlajšimi generacijami, pravi direktorica Zvonka Hočevar Šajatovič: »Mladi jim predstavljajo vnuke in pravnuke, na drugi strani učenci v njih vidijo babice in dedke. Druženje skozi igro za starostnike pomeni tudi trening spomina, krajšanje časa, mladi pa se učijo sprejemati starost, drugačnost, bolezen, učijo se tudi strpnosti, potrpežljivosti, drugačne komunikacije, saj so starejši naglušni, slabovidni ... Oboji se srečanj izjemno veselijo.«

Osmošolec Ervin Smajić se je v Prostovoljstvo vključil, ker je začutil, da je na svetu premalo dobrih ljudi, ki bi pomagali starejšim narediti dneve prijaznejše. Vsak drugi četrtek je obiskoval gospo Fani, namerava jo tudi v tem šolskem letu: »Izmenjala sva si poglede na svet, pripovedovala mi je o grozljivih preizkušnjah, ki jih je doživela. A kljub temu ni obupala, ostala je vedra in optimistična in vedno nasmejana. Prijateljstvo, ki sem ga sklenil z njo, mi pomeni veliko.« Tudi devetošolka Tina Brezar ima na obiske pri gospe Fani lepe spomine: »Zelo je prijazna, vedno me toplo sprejme, je sproščena in neobremenjena. Medtem ko klepetava, čas hitro mineva.« Devetošolec Matic Hudovernik je med prostovoljci, ki obiskujejo dom upokojencev: »S staro mamo sem vedno igral razne igre, odkar je v domu upokojencev, pa to pogrešam, zato sem se pridružil prostovoljcem. S starejšimi igramo različne igre in se pogovarjamo. Ob druženju z njimi sem spoznal marsikaj novega.«