Kakšna jesen nas čaka

Za prvo dekado septembra so normalne najvišje dnevne temperature za Gorenjsko od 19 do 24 stopinj. Prejšnji teden pa je bilo nekaj dni, ko je bila najvišja temperatura celo pod 15 stopinj. Kakšna jesen nas čaka, pa v pogovoru z meteorologom Janezom Markoškom z Agencije RS za okolje.

Nekaj čez deset stopinj je verjetno res kar hladno za prve septembrske dni, kajne?

»Seveda. Temperature v prvem tednu septembra so bile prenizke. Nekateri dnevi so bili tako hladni oziroma je bila povprečna dnevna temperatura taka, kot je običajna za konec oktobra. Za prvo dekado septembra so normalne najvišje dnevne temperature za Gorenjsko od 19 do 24 stopinj. Letos, predvsem prejšnji teden, pa je bilo nekaj dni, ko je bila najvišja temperatura celo pod 15 stopinj. No, v zadnjih dneh se je vreme pokazalo v lepši luči in tudi temperature so in bodo spet letnemu času primerne.«

Kaj pa količina padavin, je običajna za ta čas?

»Lahko rečemo, da je v okviru običajnih vrednosti. Tudi zadnje deževje sredi minulega tedna je za september nekaj običajnega. So vremenske motnje, ki hitro potujejo prek Slovenije in prinesejo le prehodno malo dežja, spet druge pa se prek Slovenije pomikajo počasneje in deževje lahko traja tudi nekaj dni. Ob določenih vremenskih situacijah pri nas (tudi na Gorenjskem) dežuje že dan ali dva pred prehodom vremenske fronte od zahoda. Zaradi razgibanega reliefa nastanejo ob gorskih pregradah ob jugozahodnem vetru tako imenovane orografske padavine. Dežuje pogosto, v primeru nestabilnega ozračja se lahko pojavljajo dolgotrajnejši nalivi. Včasih ob samem prehodu vremenske fronte v severnem Jadranu in v severni Italiji nastane še tako imenovano sekundarno ciklonsko območje, ki upočasni pomik vremenske fronte prek Slovenije. V takih primerih deževje res traja kar nekaj dni. Nekaj podobnega se je dogajalo prejšnji teden.«

Kakšno jesen lahko pričakujemo?

»Sezonske napovedi izračunavajo svetovni meteorološki centri za trimesečja. Nas tokrat zanima jesensko trimesečje (september, oktober, november). Po zadnjih, avgustovskih izračunih lahko na območju Slovenije pričakujemo povprečne jesenske temperature nekako v okviru povprečja zadnjih desetih let. Ob tem moramo vedeti, da govorimo o povprečnih temperaturah celega trimesečja, znotraj samega trimesečnega obdobja pa lahko pričakujemo tako hladna kot topla obdobja. Torej, če bi bil september hladnejši od povprečja (vsaj začetek meseca je bil tak), bi morala biti oktober in november toplejša, da bi bilo toplejše od povprečja tudi celotno trimesečje. Kdaj pa bodo topla in kdaj hladna obdobja znotraj trimesečja – tovrstne informacije nam sezonske napovedi ne dajo. Če malce karikiramo – če nas pol meseca zebe in nam je potem drugo polovico vroče, nam je bilo v povprečju ravno prav toplo. Količina padavin v jesenskem trimesečju naj bi bila v okviru pričakovanih vrednosti. Vseeno je treba še dodati, da so sezonske napovedi za zmerne geografske širine (kjer smo tudi mi) manj zanesljive. Majsko napoved za letošnje poletje lahko ocenimo za dokaj dobro.«

Sneg je pred kratkim presenetil vse do nadmorske višine okoli 1500 metrov. Še poletja ni konec, pa je bil že na pašnikih sneg.

»Dejstvo je, da v naših gorah lahko sneži vsak dan v letu, tudi poleti. Seveda se poletni sneg ne obdrži, v večini primerov tudi septembrski sneg v visokogorju še skopni. Letos je v visokogorju snežilo konec julija in na Kredarici je zapadlo četrt metra snega. Zaradi toplih tal (snežilo je po vročem obdobju) in otoplitve, ki je sledila, se je sneg hitro stalil. Spomnimo se kolesarske dirke po Sloveniji, ko so pred nekaj leti morali skrajšati etapo čez Vršič. V prvi polovici julija je na Vršiču snežilo. Torej sneg na pašnikih konec avgusta ali v začetku septembra ni nič nenavadnega.«

S kakšno gotovostjo lahko še napoveste vreme, glede na podnebne spremembe?

»Podnebne spremembe nimajo neposrednega vpliva na vsakodnevne vremenske napovedi. Podnebje določajo povprečne vrednosti posameznih meteoroloških spremenljivk v daljšem časovnem obdobju. Največ se v zadnjih letih govori in piše o globalnem segrevanju. Torej opažamo zaznavne odklone povprečne globalne temperature zraka od do sedaj znanih povprečnih vrednosti daljšega obdobja v preteklosti. Praviloma je obdobje dolgo vsaj trideset let, in če sedanje podatke primerjamo s povprečjem obdobja na primer 1961-1990, lahko opazimo znatna odstopanja.

Vreme pa se veliko hitreje spreminja kot podnebje. Zelo poenostavljeno lahko rečemo, da uporabne vremenske napovedi segajo do okoli teden dni vnaprej. Vendar zadeva ni tako preprosta. Atmosfera namreč ni deterministično napovedljiv sistem. Ker je nemogoče v podrobnosti poznati njeno trenutno stanje, je tudi napovedljivost vedno manjša od sto odstotkov. Z modernimi merilnimi sistemi (sateliti, radarji, letala …) in zelo zmogljivimi računalniki sicer lahko zberemo in obdelamo ogromne količine podatkov, a napovedljivost vremena zaradi kaotične narave procesov v atmosferi še vedno ostaja omejena in tesno povezana z življenjsko dobo vremenskih procesov. Tako pojava lokalne nevihte včasih ne moremo napovedati niti eno uro vnaprej, nastanek večjih ciklonov pa dokaj uspešno napovemo tudi dober teden dni vnaprej.«