Posegi na najboljša zemljišča

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 13. september 2010 / 06:00

"Za pridelavo hrane je osnova kmetijska zemlja. Imamo jo zelo malo. V preteklih desetletjih smo jo pospešeno izgubljali in kot minister, odgovoren za prehrano, ne morem dopustiti česa takega tudi v prihodnje," pravi minister Dejan Židan.

Kranj – Z novimi občinskimi prostorskimi plani, ki jih pripravljajo v občinah, naj bi Slovenija izgubila še dodatnih 14 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Enaindvajset občin (od skupno sedemindvajsetih) s širšega območja Gorenjske, ki so zaprosile kmetijsko ministrstvo za smernice oz. mnenje k prostorskim načrtom, predvideva prostorske posege na 1.660 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega na 962 hektarjev najboljših. Na ministrstvu so do načrtovanih posegov zelo kritični in restriktivni, za boljšo zaščito tovrstnih zemljišč so pripravili tudi spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so že v javni razpravi.

Največji poseg industrijska cona na Trati

V škofjeloški občini so s prvim osnutkom prostorskega načrta predvidevali pozidavo 90 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, vendar pa dopolnjeni osnutek, ki ga je 1. julija prvič obravnaval občinski svet in bo jeseni javno razgrnjen, predvideva širitev stavbnih zemljišč le na 40 hektarjev kmetijskih zemljišč. Razlog za zmanjšanje je v tem, da so v prvem osnutku prikazali dve različici širitve industrijske cone na Trati, v dopolnjenem pa le ustreznejšo, in da so v dogovoru z ministrstvom za okolje zmanjšali nekatere zelene površine ob večjih vodotokih v mestu. Od 40 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki naj bi jih spremenili v stavbna, je 18 hektarjev površin za rekreacijo in gradnjo infrastrukture, 8,8 hektarja za proizvodne dejavnosti, 10 hektarjev za stanovanjsko gradnjo in 3,1 hektarja za centralne dejavnosti, ostale širitve pa večinoma predstavljajo pobude občanov za gradnjo stanovanjskih hiš. V občini zatrjujejo, da dobro varujejo najboljša kmetijska zemljišča in da pri posegih na tovrstna zemljišča zagotavljajo nadomestna kmetijska zemljišča, med drugim z vključevanjem opuščenih gramoznih jam na Sorškem polju v kmetijsko rabo.

Stavbna zemljišča vračajo v kmetijsko rabo

In kako je v jeseniški občini? Kot je povedal Andraž Tolar z oddelka za okolje in prostor, z novim občinskim prostorskim načrtom ne zmanjšujejo površine kmetijskih zemljišč, saj hkrati z novimi posegi na kmetijska zemljišča precej stavbnih zemljišč vračajo nazaj v kmetijsko rabo. Površina kmetijskih zemljišč naj bi se povečala za 101 hektar, med katerimi je 90 hektarjev zemljišč, na katerih je po veljavnih prostorskih aktih dopustna gradnja. Na novo naj bi v stavbna zemljišča spremenili približno petnajst hektarjev kmetijskih zemljišč, od teh večinoma za zelene, parkovne in rekreativne površine, le manjši del (manj kot pet hektarjev) pa za gradnjo stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov.

Posegli naj bi na 123 hektarjev kmetijskih zemljišč

V kranjski občini z novim občinskim prostorskim načrtom predlagajo prostorske posege na 81 hektarjev najboljših in na 42 hektarjev drugih kmetijskih zemljišč, na 25 hektarjev gozdnih in dva hektarja vodnih zemljišč. Pri posegih na najboljša kmetijska zemljišča naj bi dobro polovico zemljišč zavzela prometne površine za severni potniški terminal ob šolskem centru na Zlatem polju, za gradnjo severne in zahodne obvoznice, avtocestnega priključka Britof, železnice in za druge posege. Del zemljišč namenjajo za stanovanjsko gradnjo v Britofu, Bitnjah, Hrastju, na Kokrici in v Predosljah, za turistične potrebe v Prašah, za šport in rekreacijo v Mavčičah in Hrastju ter za posamezne stanovanjske stavbe in kmetije na različnih lokacijah po občini. Načrt o zagotavljanju nadomestnih zemljišč za posege na najboljša zemljišča še pripravljajo.

Edini večji poseg poslovna cona na Korenovi poti

In kaj kaže osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik? Kot je pojasnila vodja oddelka za urejanje prostora Marija Tadeja Ježek, predlagajo spremembo namenske rabe za 472 hektarjih zemljišč, pri tem pa naj bi 293 hektarjev kmetijskih in gozdnih zemljišč spremenili v stavbna, iz stavbnih pa v za kmetijsko in gozdno rabo 178 hektarjev. Od 293 hektarjev zemljišč, ki jih predlagajo za stavbno rabo, je 213 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 118 hektarjev najboljših – 48 hektarjev za poslovne cone, med katerimi največji del obsega širitev poslovne cone na Korenovi poti, 15 hektarjev za širitev podeželskih naselij oz. pretežno za širitev kmetij, 21 hektarjev za stanovanjsko gradnjo, 18 hektarjev za prometne površine (športno letališče, ceste), dobrih šest hektarjev za širitev zelenih površin, štiri hektarje za centralne dejavnosti, dobra dva hektarja za šport in rekreacijo … Ker predlagana širitev poslovne cone na Korenovi poti vključuje več različic, v občini predvidevajo, da obseg najboljših kmetijskih zemljišč za vse predlagane poslovne cone kljub morebitnemu soglasju kmetijskega ministrstva ne bo večji od petnajst hektarjev. Ministrstvo za kmetijstvo v smernicah k osnutku občinskega prostorskega načrta zavrača večino posegov na najboljša kmetijska zemljišča in bo potrebno nadaljnje usklajevanje. V občini menijo, da dobro varujejo najboljša kmetijska zemljišča, pri tem pa navajajo, da so že pri pripravi načrta zavrnili nesprejemljive pobude za posege na zemljišča zunaj strnjenih naselij. Ker želijo okrepiti razvoj podeželja, so tam tudi predlagali večino širitev, ki so namenjene ustvarjanju pogojev za razvoj novih delovnih mest (nove male poslovne in obrtne cone v Tuhinjski dolini), širitvam kmetij in gradnjam na domačijah. »Vseh širitev na najboljša zemljišča ne moremo obravnavati kot izgube kmetijskih zemljišč, ampak kot ohranjanje poselitve na območjih, kjer je za izgubo kmetijskih zemljišč bistveno večja grožnja zaraščanje kot pa nove poselitve,« ugotavlja Marija Tadeja Ježek in dodaja, da v občini širitve mesta Kamnik sploh ne predlagajo, saj želijo izrabiti degradirane industrijske površine znotraj mesta, industrijo pa preseliti na bolj primerna mesta.

O površini se še usklajujejo

O tem, koliko kmetijskih zemljišč nameravajo spremeniti v stavbna, smo spraševali tudi v radovljiški občini, odkoder pa so nam odgovorili, da se o tem še usklajujejo z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo jim je aprila letos na predlagano strategijo prostorskega razvoja in prostorski red izdalo negativno mnenje, v katerem je navedlo, da so določeni posegi v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč. Med takšne posege sodijo stanovanjska in druga gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih oz. na njivah v odprtem kmetijskem prostoru, gradnje, ki posegajo na nenačeta območja kmetijskih zemljišč ali na območja, ki so jih v preteklosti meliorirali ali komasirali z javnim denarjem, posegi, ki mejijo na kmetijska zemljišča slabše kakovosti, … Kot navaja vodja občinskega oddelka Staša Čelik Janša, v občini med drugim predlagajo spremembo namembnosti iz kmetijska v stavbna zemljišča za območje od Lesc in Radovljice do regionalne ceste oz. avtoceste.