Javno se ne prepiramo več

Novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko ugotavlja, da se vzdušje na Koroškem izboljšuje.

Kako z vidika Slovencev ocenjujete razmere na Koroškem, ki bo oktobra praznovala 90-letnico plebiscita?

»Ta obletnica je za Koroško in za Avstrijo pomemben dogodek, ki bi moral pozitivno vplivati na položaj Slovencev na Koroškem. V politiki so se pojavili nekateri novi ljudje z nam naklonjenimi stališči. Socialdemokratska stranka na Koroškem ima novega predsednika. Koroška ljudska stranka želi rešiti naše probleme. V zvezni vladi sta ministra za kmetijstvo in za obrambo Hrvata z Gradiščanskega. Razmere za rešitev naših problemov so ugodne in k temu želi dati svoj prispevek tudi Narodni svet koroških Slovencev.«

Je med manjšinskimi politiki kaj več enotnosti in pripravljenosti za dogovor, kot je je bilo doslej?

»Stališča še usklajujemo, saj naša narodna skupnost pričakuje od nas več harmonije in več skupnih stališč.«

So pogovori uspešni?

»Nekatera nesoglasja smo že odpravili. Tudi v javnosti se ne prepiramo več, kar je pomemben dosežek. V demokraciji so različna stališča dobrodošla, vendar nas morajo pripeljati do skupnih stališč v pogovorih z vlado. Naši pogledi so na nekaterih področjih še različni, vendar možnosti za dogovor dobro kažejo.«

Ali je realno pričakovati, da bo letos, v jubilejnem letu plebiscita, rešen problem dvojezičnih krajevnih tabel? Nekateri politiki so to optimistično napovedovali.

»Letos ta problem zanesljivo ne bo rešen. Do konca leta je premalo časa za sprejem ustreznih zakonov. Računamo, da bomo do 10. oktobra lahko opravili prve pogovore, najpomembnejši del pa naj bi se zgodil po 10. oktobru. Največ se bomo pogovarjali z zvezno vlado, saj je ona pristojna za reševanje problemov narodnih manjšin, pogovarjali pa se bomo tudi z deželno vlado, saj so razmere na Koroškem zelo pomembne.«

Je Koroška kaj bolj naklonjena rešitvi problemov slovenske manjšine, kot je bila v preteklosti?

»Na Koroškem se je vzdušje spremenilo. V koroških in avstrijskih medijih skoraj ni več do Slovencev sovražnih člankov. Tudi v pismih bralcev ljudje izražajo razumevanje in podporo rešitvi naših problemov. To nas ohrabruje.«