Uporaba dovoljenih poživil

Test: Ford Ka 1,2 Grand Prix

Avtomobilska genetika je dandanes že tako prepletena, da je pravzaprav težko ugotoviti, kaj se skriva v drobovju vsakega štirikolesnika. Na daleč se ne vidi, da je najmanjši Fordov model nastal v kooperaciji z italijanskim Fiatom, še manj, da ga izdelujejo na Poljskem, podrobnejši pogled in poznavanje zakulisja pa odkriva, da gre za tehnično enak avtomobil, kot je priljubljeni Fiat 500.

Načelno v tem ni nič slabega, res pa je, da so se morali pri Fordu pošteno potruditi, da so na svojem malčku zabrisali vse italijanske sledove. Da bi samo prelepili Fiatov znak s svojim modrim ovalom, bi bilo premalo, zato so kirurgi za avtomobilsko pločevino pošteno zavihali rokave in oblikovali karoserijo, ki kar precej spominja na za številko večjo Fiesto.

Ob priklicu podobe prejšnjega Forda Ka je mogoče hitro ugotoviti, da novi malček ni tako oblikovno vpadljiv in ekstravaganten, a kdor ima željo, voljo in nekaj dodatnega denarja, si ga lahko prilagodi po svojem okusu. Sem sodijo dekorativne nalepke in barvne obogatitve notranjosti, medtem ko je bahaški stabilizator na vrhu prtljažnih vrat del opreme pri paketu z zvenečim imenom grand prix. Ampak to je skupaj z aluminijastimi platišči tudi skoraj vse, kar je na tem avtomobilu športnega.

Prostorska primerjava predhodnika z novincem pokaže, da je slednji v znatni prednosti, kar seveda še ne pomeni, da je vožnja zelo udobna, a za silo se na zadnjo klop stlačita tudi dva odrasla. Tudi spredaj ni prostorskega razkošja in pri vstopanju in izstopanju je treba pokazati vsaj malo gimnastične spretnosti, pri zlaganju prtljage v skromno odmerjen prostor pa tudi nekaj iznajdljivosti.

Notranji arhitekti so bili manj izvirni od oblikovalcev zunanjosti. Kajeva notranjost je namreč izviren posnetek Fiatove, na njihovega malčka spominjajo obvolanske ročice, prestavna ročica na visoki sredinski konzoli, stikala za uravnavanje klimatske naprave, radijski sprejemnik in še kaj bi se našlo. No, Fordov znak na volanskem obroču skuša razbliniti dvome, vendar italijanski priokus ostaja tudi pri odpiranju prtljažnih vrat, ki se vdajo le z uporabo ključa ali pritiska gumba na njem, vendar mora biti v tem primeru motor ugasnjen. Sedeža za voznika in sopotnika sta šibka v bočnem oprijemu in s prekratkim sedalnim delom za res udobno namestitev, volanski obroč se prilagaja le po višini, merilniki so dokaj dobro pregledni in notranjost zapušča mešane vtise.

Z 1,2-litrskim bencinskim motorjem mali Ka ni posebej suveren, čeprav v mestnem prometnem vrvežu pokaže dovolj živahnosti. Kljub temu ga je treba kar precej priganjati k delu, to pa seveda pomeni znatno povečanje trušča v potniški kabini. Glavnina primanjkljaja energije se pokaže predvsem na avtocestah, a zato se s tem avtomobilom skoraj ni treba bati »letečih« policijskih nadzornikov in merilcev hitrosti. No, vozniki, ki si želijo vsaj malce športnosti, bodo verjetno znali uživati v malce čvrstejši nastavitvi podvozja, ki je kajpak v nasprotju z udobjem. In nenazadnje v radovednih pogledih mimoidočih.

Osnovni tehnični podatki

Mere: d. 3,620, š. 1,660, v. 1,505 m, medosje 2,300 m

Prostornina prtljažnika: 225/710 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 865/1320 kg

Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski

Gibna prostornina: 1390 ccm

Največja moč pri v/min: 51 kW/69 KM pri 5500

Največji navor pri v/min: 102 pri 3000

Najvišja hitrost: 159 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 13,1 s

Poraba goriva po EU norm.: 6,3/ 4,4/ 5,1 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 119 (Euro IV)

Maloprodajna cena: 12.560 EUR

Uvoznik: Summit Motors, Ljubljana