V pokoj bomo odhajali še starejši

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 16. avgust 2010 / 06:00

Drugače kot s podaljšanjem delovne aktivnosti prebivalstva ni mogoče zagotoviti vzdržnosti pokojninskega sistema za prihodnje generacije, pa tudi za pravične pokojnine današnjih upokojencev ne, zatrjujejo reformatorji pokojninskega sistema.

Vse manj zaposlenih namreč dela za vse več upokojencev, pravi premier Borut Pahor. Modernizacija pokojninskega sistema je nujna in če bi z reformo še odlašali, bi to pomenilo iti s slabega na slabše. Od leta 2000 smo namreč priča nenehnemu zmanjševanju pokojnin, kar ni socialno pravično, meni premier, hkrati pa tudi ni več mogoče, da bi še naprej iz proračuna plačevali vrzeli v pokojninski blagajni. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik dodaja, da šibkega pokojninskega sistema tudi ne moremo rešiti z višjimi prispevnimi stopnjami delodajalcev, saj bi imelo to za posledico padec bruto domačega proizvoda, zmanjšala bi se tudi zaposlenost. Tudi če bi pobrali sto odstotkov pokojninskih prispevkov (sedaj jih 97 odstotkov) in dvignili prispevno stopnjo, to ne reši primanjkljaja v pokojninski blagajni, in čez desetletje bi razlika med prihodki in odhodki pokojninske blagajne iz proračuna terjala dve milijardi evrov. Reforma je nujna, če hočemo, da bodo sedanje upokojene generacije imele dostojne pokojnine in da bodo takšne zagotovljene tudi prihodnjim generacijam, je o poglavitnih dveh ciljih dejal minister Ivan Svetlik.

Vlada reformo pripravlja že dobro leto in pol, v tem času se je zvrstilo več kot petdeset sestankov s socialnimi partnerji, pa še vedno niso prišli do vsem sprejemljivega kompromisa. Tako je sedaj predsednik vlade napovedal, da je reforma pripravljena za obravnavo na vladi konec meseca, nato pa jo bodo poslali v parlamentarni postopek. Pripombe socialnih partnerjev bodo upoštevali, če bodo te prinesle »dodano vrednost«, še pravi premier.

Za zavarovanca, ki je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, in za zavarovanko, ki je izpolnila vsaj 38 let pokojninske dobe v letih od 2011 do 2014, bodo v posameznem koledarskem letu veljale naslednje upokojitvene starosti.

Delali bomo dlje

Kako dolgo bomo torej delali, da si bomo zaslužili pokojnino? Predlog novega zakona predvideva dva načina upokojitve, in sicer starostno in predčasno upokojitev. Pravico do starostne upokojitve pridobi zavarovanec pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, pravico do predčasne pa zavarovanec v starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let delovne dobe, oziroma ženska, ki je dopolnila 38 let delovne dobe. Pod blažjimi pogoji se bodo lahko upokojevali tisti, ki so se zgodaj zaposlili. Tako bodo moški lahko odšli v pokoj stari 60 let, če so (brez dokupovanja) dosegli 43 let pokojninske dobe, ženske pa v starosti 58 let, če so dopolnile 41 let pokojninske dobe.

Peter Pogačar, direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, je predstavil več izračunov, kako se bodo lahko ljudje upokojevali v naslednjih letih, če bodo 1. januarja 2011 začele veljati spremembe pokojninskega sistema. Predstavil je tudi primerjavo, kakšen režim upokojevanja velja sedaj in kakšen bo po novem. Tako bi se denimo moški, star 48 let, ki je začel delati star 17 let, po sedanjem sistemu lahko upokojil leta 2020, po novem pa leta 2022. Enako stara ženska, ki je začela delati pri 17 letih, bi se po sedanjem pokojninskem zakonu upokojila leta 2019, po novem pa leto dni kasneje. 48 let star moški, ki je začel delati star 20 let, bi se po starem upokojil leta 2022, po novem pa leta 2025, predčasno pa bi šel lahko v pokoj že leta 2022. V tem primeru bi bil odmerni odstotek pri predčasni pokojnini 80 odstotkov, v primeru starostne upokojitve pa 86 odstotkov. 48-letna ženska, ki se je zaposlila v isti starosti, bi se po starem upokojila leta 2020, po novem 2023, predčasno pa leto prej. Za tiste, ki so začenjali delati stari 24 let (moški), bi po sedanjem zakonu šli v pokoj leta 2025 (ženska 2023), po novem pa moški leta 2027, predčasno pa leta 2026, ženska pa po sedaj veljavnem zakonu leta 2023, po novem pa leta 2027 starostno in leta 2024 predčasno.

Upokojitvene starosti za zavarovance, ki so v obdobju od leta 2011 do 2013 dopolnili najmanj 20 let pokojninske dobe, ali za zavarovanke, ki so od 2011 do 2017 dopolnile najmanj 20 let pokojninske dobe.

Spodbude in odtegljaji

Nova zakonodaja vključuje tudi tako imenovane bonuse in maluse, na eni strani spodbude za podaljševanje delovne aktivnosti, na drugi pa odbitke za predčasen odhod v pokoj. Tako bo za tiste, ki bodo še naprej ostajali aktivni, čeprav bodo že izpolnili pogoje za upokojitev, k svoji mesečni plači prejeli še 20 odstotkov predčasne pokojnine, hkrati pa se jim bo z vsakim letom za dva odstotka zvišal tudi odmerni odstotek, kar bo prispevalo tudi k poznejši višji pokojnini. Ljudje se bodo lahko tudi delno upokojili, z delno plačo bodo prejemali tudi delno pokojnino, tudi v tem primeru se jim bo povečeval odmerni indeks, kar bo v prid končne pokojnine. Bonus, ki ga tudi novi pokojninski sistem že ohranja, pa je časovni bonus za otroke, ki so ga doslej lahko koristili oboji, moški in ženske, sedaj pa bo prvenstveno namenjen ženskam, moški ga bodo lahko uporabljali, če bodo uspeli dokazati skrb in nego za otroke. Pri ženskah pa bo mogoče s tem upokojitveno starost znižati do dveh let, in sicer po osem mesecev za vsakega otroka. Že v sedanjem pokojninskem sistemu obstajajo odbitki za predčasno upokojitev, predvideva jih tudi novi. Ob upokojitvi pred dopolnjeno polno starostjo za starostno upokojitev bodo zavarovanci za vsak mesec razlike deležni trajnega znižanja pokojnine za 0,3 odstotka. Za ženske se bodo ti malusi povečevali postopoma, v celoti bodo uveljavljeni šele leta 2025, prvih pet let pa ne bodo presegali 3,6 odstotka na leto.

Pod blažjimi pogoji se bodo lahko upokojevali tisti, ki so z delom začeli zgodaj, moški stari 60 let in s 43 leti delovne dobe, in ženske, stare 58 let z 41 leti delovne dobe. V prehodnem obdobju se bodo lahko upokojevali takole.

Predlog novega zakona predvideva tudi ureditev poklicne pokojnine za ljudi, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, oziroma takih, ki jih po določeni starosti ni več mogoče opravljati. Ti bodo vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki bo ljudem zagotavljalo ustrezne poklicne pokojnine. Premije bodo plačevali delodajalci, iz te oblike zavarovanja pa bodo ljudje upravičeni do poklicne in znižane poklicne pokojnine, do dodane pokojninske dobe (četrtina za vsako leto opravljenega dela), ob upokojitvi pa bodo imeli možnost dviga denarja v enkratnem izplačilu ali pa prenosa v dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Pokojninska doba skupaj z dodano dobo zadošča za pridobitev pravice do predčasne pokojnine (40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske).

Snovalci novega pokojninskega sistema nam zagotavljajo, da bomo sicer delali dlje, a tudi za višje pokojnine. Obdobje za odmero pokojnine bo sicer daljše (34 zaporednih najugodnejših let zavarovanja), vendar bo tudi tu prehod postopen. Vzpostavili pa naj bi tudi odmerni odstotek (razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo) v višini 80 odstotkov za 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske, s čimer bi zaustavili sedanje padanje pokojnin in jih celo nekoliko zvišali. Še v letu 2000 je odmerni odstotek znašal 85 odstotkov, sedaj se je znižal na 79 odstotkov, brez sprememb pa bi se znižal celo do 72 odstotkov. Ugodnejši, obljubljajo, je tudi nov način usklajevanja pokojnin, ki so ga prilagodili po švicarski formuli in se bo v 60 odstotkih vezal na rast plač, 40 pa na rast življenjskih stroškov.

Z odbitki se bo mogoče upokojiti tudi predčasno pri starosti 60 let ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe za moške in 38 letih za ženske. V prehodnem obdobju bo to mogoče pod blažjimi pogoji.