Državni svet po prvem polčasu

V Državnem svetu so tik pred poletjem izpeljali vnovične volitve vseh predsedniških funkcij, vključno z nalogo predsednika Državnega sveta. Na to mesto je bil znova izvoljen Škofjeločan Blaž Kavčič.

Izvoljeni ste bili soglasno z enim samim glasom proti. Kako to komentirate?

»Državnemu svetniku, ki je edini glasoval proti, bi se posebej zahvalil, da je poskrbel za nekakšen simbolični dokaz demokratičnosti poteka in izida volitev. Sicer pa je za delo Državnega sveta značilna visoka stopnja delovnega sodelovanja z vsemi člani, tudi s tistimi, s katerimi se v konkretnih stališčih ne strinjam.«

Slovenski parlament je avgusta na dopustu, videti pa je, da imate vendarle še nekatere obveznosti.

»Ta teden imam v načrtu obisk podjetja Bisol, kar je povezano z delovanjem v Svetu za inovativno družbo pri Državnem svetu. Nekaj je še sestankov, na katerih načrtujemo jesenske aktivnosti, prihodnji teden pa se na njegov predlog sestanem tudi z novim predsednikom ljubljanske študentske organizacije Aljošo Krdžičem. Nato si bom tudi jaz privoščil oddih.«

Odhajate na dopust na Hrvaško?

»Podedoval sem hišico v Umagu, kjer bom tudi letos preživel del poletnega dopusta.«

Že vrsto let v Sloveniji potekajo razprave o tem, ali sploh potrebujemo dvodomni sistem, predvsem glede na relativno majhnost Slovenije in na dejstvo, da nimamo federalnih enot. Kakšno je vaše mnenje o tem?

»Morda se sliši malo provokativno, a ugotavljam, da če Državnega sveta ne bi imeli do sedaj, bi morali sedaj razmišljati o njegovi ustanovitvi. V pogojih vse večje moči gospodarsko-političnih elit namreč prihaja v svetu, EU in pri nas do situacije, ko je peščica ljudi vse močnejših in med seboj prepletenih v gospodarskih korporacijah in političnih strankah. V taki situaciji lahko parlamentarni dom, kot je Državni svet, odigra vlogo uravnoteženja in zavor. Državni svetniki namreč niso poklicni politiki, po izvolitvi v Državni svet ostanejo zaposleni in aktivni tam, kjer so bili izvoljeni, kar jim omogoča, da v področje bolj formalne politike prinašajo življenjske in delovne probleme, doživete tako, kot jih doživlja večina državljanov. Ob tem pa seveda tudi sveža znanja in izkušnje. Bistveno je torej, da pri državnih svetnikih strankarska pripadnost ni njihova prevladujoča sestavina in da v Državnem svetu ni koalicije in opozicije. To omogoča lažji in bolj učinkovit stik civilne družbe s parlamentom.«

Vendar pa je bilo v nekaterih primerih, konkretno pri izglasovanju veta na zakon o delitvi dobička delavcem, ki bi uzakonil obvezno delitev dobička, slišati očitke, da je prišel državni svet pod vpliv kapitala?

»Prednost sestave državnega sveta je tudi v tem, da katera koli močna družbena skupina zelo težko pridobi prevladujoč vpliv nad trajnejšo večino državnih svetnikov. Neke vrste »koalicije« se v državnem svetu oblikujejo, za razliko od Državnega zbora, bolj vezano na stališča do posameznega zakona. Še pogosteje kot v Državnem zboru pa se lahko zgodi, da z večino izglasovano stališče ni enako kot je osebno stališče predsednika. V omenjenem primeru ni bilo tako. Tudi sam sem ocenil, da bi uzakonitev obvezne delitve dobička povzročila več negativnih kot pa pozitivnih učinkov, ne samo za podjetja in slovensko gospodarstvo v celoti, ampak tudi za večino delavcev. Več bi lahko npr. dosegli že z neobdavčeno trinajsto plačo ali čem podobnim. Razmišljanja o tem, da bi bilo to konkretno stališče državnega sveta rezultat prevlade »kapitala«, pa je povsem neosnovano.«

Kako bi ocenili delo Državnega sveta v prvem »polčasu« mandata? Kateri so najpomembnejši dosežki?

»Državni svet ima tri najpomembnejša področja delovanja: najbolj vidno navzven je področje sodelovanja v zakonodajnem procesu (mnenja, veti, zakonodajna iniciativa, referendumi,...), manj poznani sta področji intenzivnega sodelovanja s civilno družbo in mednarodna dejavnost. Na vseh področjih smo delovali zelo aktivno. Naj izpostavim samo predlog zakona o zavarovalnici Triglav, kjer je bil že v prejšnjem mandatu izpeljan za Državni svet uspešen referendum, ki smo ga v tem mandatu nadgradili s predlogom zakona o Zavarovalnici Triglav. Verjetno smo s tem dosegli, da je šlo večinsko lastništvo zavarovalnice v roke pokojninske blagajne in ni doživelo dokaj nesrečne usode prodaje večinskega deleža NKBM, s katero so izbrani krogi močno profitirali, običajni državljani Slovenije, ki so kupili delnice, pa sedaj ugotavljajo, da so trenutno vredne kakšno četrtino nakupne vrednosti. Mnenja o uspešnih vetih Državnega sveta so lahko različna, enega sem že omenil, veliko prahu je povzročil tudi v Državnem zboru potrjeni veto na ustanavljanje novih občin Ankaran in Mirna, kjer je prevladalo mnenje, da nadaljnje drobljenje slovenskih občin ni v javnem interesu. Uspešni smo bili tudi z našo zakonodajno iniciativo v zvezi z azbestozo, skrajšanim delovnim časom ... Velik del aktivnosti ni prav na očeh javnosti, ker so številna mnenja, ki jih predvsem vladi posreduje državni svet, upoštevana (ali pa tudi ne) v fazi zakonodajnega postopka, ki jo javnost bolj malo spremlja. Lani smo opravili kar 50 posvetov o najaktualnejših družbenih vprašanjih s področij ekologije, energetike, gospodarstva, nacionalne identitete, medgeneracijske solidarnosti, arhitekture in prostora, zgodovine in drugih. Pomembno je, da vsebino teh posvetov obdelajo organi Državnega sveta in zaključke posredujejo vladnim sektorjem in drugim. Državni svet je tudi med ustanovnimi polnopravnimi člani Evropske zveze senatov. Kar 13 od 27 članic EU ima neko obliko dvodomnosti parlamenta, poleg tega pa so članice tudi Ruska federacija, Švica, BiH, status opazovalca pa ima Luksemburg. V tem zelo izbranem krogu pomembnih evropskih politikov smo vložili veliko naporov v komuniciranje slovenskih stališč tudi o odnosih s Hrvaško. Parlamentarna diplomacija sploh postaja vse pomembnejša, še posebej po sprejetju Lizbonske pogodbe.«

Kje pa vam ni tako dobro uspelo?

»Žal mi je, da ni uspela zakonodajna pobuda za zakon, ki bi urejal presajanje organov, saj, medtem ko je zadeva v mrtvem teku, ljudje umirajo. Zavedajoč se velike moralne odgovornosti do te problematike pobudniki ne nasprotujemo, da je presajanje organov urejeno kako drugače. Želimo si, da se razprava o tem znova obudi, dejstvo pa je, da ima sedaj država na področju zdravstva in sociale druge prioritete. Žal mi je tudi, da nam zaenkrat še ni uspelo prepričati Državnega zbora, da bi uveljavili četrto branje zakonov, kar pomeni, da bi lahko Državni svet dajal veto ne le na celotni zakon, pač pa tudi lahko samo na posamezne člene. To bi zlasti prišlo v poštev pri sicer dobrih zakonih, kjer pa je sporen kakšen posamezen člen oz. določilo. Če se vrnem k prej omenjenemu zakonu o delitvi dobička: če bi lahko dali veto zgolj na člen, ki predvideva obvezno delitev dobička, bi bil lahko dobro zasnovan zakon sprejet in uveljavljen. S četrtim branjem bi lahko sprejemali boljše zakone, postopek pa bi bil hitrejši in s tem cenejši.«

Za državnega svetnika ste bili izvoljeni na Gorenjskem, kako sodelujete z domačo »pokrajino«?

»Za bolj skladen regionalni razvoj Sloveniji res manjkajo dobro delujoče pokrajine in tudi Gorenjska kljub številnim dosedanjim hvalevrednim poskusom ne deluje dovolj prodorno kot pokrajina. Tudi sam zato lahko sodelujem bolj s posameznimi zainteresiranimi župani in gospodarstveniki, ki jim poskušam pomagati pri urejanju vprašanj na državni ravni. Formalnih vzvodov pa zaenkrat nimamo. Za škofjeloški del Gorenjske smo ustanovili neformalni Klub 6, ki ga sestavljajo župani občin, poslanci in jaz. Namen je, da združimo informacije in moči preko morebitnih strankarsko političnih plotov. Nekaj stvari nam je uspelo rešiti, je pa sodelovanje v zadnjem času nekoliko upadlo.«

Še vedno ste aktivni kot občinski svetnik v občini Škofja Loka? Kako to povezujete z vašo osnovno funkcijo predsednika državnega sveta?

»Delo v občinskem svetu je zanimivo, ker predstavlja konkreten stik z življenjskimi vprašanji državljanov. Poskušam se vključevati v tista vprašanja, kjer lahko kaj pripomorem. S sedanjim županom dobro sodelujem, mislim, da zaključujemo do sedaj najuspešnejši mandat, če pogledamo konkretne pridobitve na področju cest, čistih voda, varstva otrok, kulture ... Sicer pa sem tudi v obdobju pred leti, ko sem bil opozicijski svetnik, a poslanec v Državnem zboru, s tedanjo občinsko oblastjo na nekaterih najpomembenjši vprašanjih (npr. prostorska ureditev razširitve industrijske cone na Trati) intenzivno in dobro sodeloval. To pa me ne ovira, da ne bi na zadnji seji občinskega sveta odločno podprl upravičenih protestov občanov iz Sv. Duha, Form in Dorfarjev glede plačila komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijo. Kaže, da nam je vsaj delno uspelo in da bo občina naredila ponovne izračune. Poznam pogoje prav podobnega projekta v občini Hrastnik, kjer se je občina odločila, da bo občane v celoti oprostila plačila komunalnega prispevka za priključitev na novozgrajeno omrežje, zato ne bi bilo prav, da bi bili naši občani finančno obremenjeni bolj, kot izhaja že iz leta 2004 sprejetega sklepa občinskega sveta.«