Pokojninska reforma je pripravljena

Slovenija je po poldrugem letu, za katero je bilo značilno tudi veliko dogovarjanja s socialnimi partnerji, pripravljena na pokojninsko reformo, je včeraj oznanil predsednik vlade Borut Pahor.

Ljubljana - Osnutek bo vlada obravnavala na prihodnji seji in ga nato kot predlog poslala v parlamentarni postopek, je še dejal predsednik vlade. Pri tem ne izključuje možnosti, da se še sestane s socialnimi partnerji, če bodo ti imeli utemeljene predloge. Kot vemo, zlasti sindikatom ni po volji temeljna sprememba v pokojninski zakonodaji, ki podaljšuje delovno aktivnost zavarovancev, in v zvezi z reformo napovedujejo predhodni zakonodajni referendum. Predsednik vlade Borut Pahor, minister za delo Ivan Svetlik in direktor direktorata za delovna razmerja na ministrstvu Peter Pogačar, ki so včeraj javnosti spregovorili o pripravljeni modernizaciji pokojninskega sistema, so poudarili, da je marsikateri predlog iz socialnega dialoga v osnutku upoštevan. Je pa nujno, da se pokojninski sistem spremeni, saj se bo sicer zaradi vse večjih izdatkov znašel v hudih težavah. S povečevanjem davčnih obremenitev in s povečanjem prispevne stopnje za delodajalce ciljev, ki jih zasleduje pokojninska reforma, ne more izpolniti. Želi namreč zaustaviti padanje pokojnin, ki nove upokojence približuje revščini, in zagotoviti dostojne pokojnine prihodnjim generacijam.

Za dosego teh ciljev bomo v pokoj odhajali starejši. V prihodnjih petnajstih letih se bo delovna aktivnost posameznikov v Sloveniji podaljšala za tri leta. Če se sedaj moški starostno upokojujejo stari 63, ženske pa 61 let, se bodo pogoji za starostno pokojnino za moške in ženske izenačili, in sicer na 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe. Prehodna obdobja so na predlog socialnih partnerjev podaljšana in se zadnja iztečejo šele leta 2025. Pokojninska reforma se začenja leta 2011, takrat pa se bo denimo moški, ki je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, lahko upokojil star 60 let, ženska z 38 leti delovne dobe pa stara 58 let. Nato se bo starost postopno povečevala po šest mesecev. Za zavarovanca, ki je dopolnil najmanj 20 let pokojninske dobe, prihodnje leto velja starost za upokojitev 63 let in pol, za žensko pa 61 let in pol. Za ženske, ki pa so dopolnile najmanj 15 let pokojninske dobe, bo v prvem letu reforme upokojitvena starost 63 let in pol. Na pobudo sindikatov ohranjajo časovni bonus za otroke, kar je prvenstveno namenjeno ženskam, ob predložitvi ustreznih dokazil pa ga bodo lahko koristili tudi moški. Pod blažjimi pogoji se bodo lahko upokojevali tisti, ki so z delom začeli zgodaj: moški pri starosti 60 let, ki je brez dokupljene dobe dopolnil 43 let pokojninske dobe, in ženska v starosti 58 let ob dopolnjeni delovni dobi 41 let. Tudi tu je predvideno prehodno obdobje in postopno podaljševanje starostne meje in pokojninske dobe po pol leta. Tako bo prihodnje leto za moškega možna upokojitev pri 58 letih starosti in z 41 leti delovne dobe, pri ženski pa s 55. letom in ob delovni dobi 38 let. Mogoče pa se bo upokojiti tudi predčasno pri starosti 60 let in ob izpolnjenih 40 letih delovne dobe za moške in 38 letih za ženske, vendar pa ob odbitkih. Za vsak mesec razlike do dopolnjene polne starosti upokojitve bodo deležni trajnega znižanja pokojnine za 0,3 odstotka. Za ženske se bodo ti malusi povečevali postopno in bodo v celoti uveljavljeni šele leta 2025, prvih pet let pa ne bodo presegali 3,6 odstotka.

Nova pokojninska zakonodaja pa predvideva tudi spodbude za podaljševanje delovne aktivnosti, in sicer za vsako leto podaljšanega dela bodo ljudje mesečno ob plači na svoj račun prejeli še petino predčasne pokojnine. Z vsakim letom delovne aktivnosti se jim bo za dva odstotka zvišal tudi odmerni odstotek, kar bo povečalo tudi njihovo končno pokojnino. V primeru delne upokojitve bodo ljudje ob delni plači in delni pokojnini prejeli še del predčasne pokojnine, torej kar tri dohodke. Starejši delavci bodo za delodajalce cenejši, saj se jim bodo po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev v prehodnem obdobju prispevki znižali. Spremembe so tudi pri poklicni pokojnini za delavce, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih.