Mucha iz pobratenih Ivančic

V Šivčevi hiši v Radovljici so odprli razstavo del znanega češkega slikarja Alfonsa Muche (1860-1939) in dokumentarnega gradiva o njegovem rojstnem kraju Ivančice, mestu, pobratenem z Radovljico.

Pobrateno z razlogom, saj našo Radovljico in češke Ivančice povezuje priimek Linhart. Oče našega prvega dramatika Antona Tomaža Linharta, Venčeslav Linhart je bil v osemnajstem stoletju rojen prav v Ivančicah na Češkem, poslovna žilica pa ga je pripeljala na Gorenjsko. Kot je uvodoma povedal radovljiški župan Janko S. Stušek, sodelovanje med občinama poteka že sedem let, odkar so navezali prve stike, kasneje podpisali listino o pobratenju, zadnja leta pa med mestoma poteka tudi sodelovanje na kulturnem in družbenem nivoju. Lani so Radovljičani v Ivančicah predstavili zbirko panjskih končnic, letos so v Radovljici že gostovali čebelarji s Češke, tokrat pa Ivančičani predstavljajo svojega najbrž najbolj znanega rojaka, slikarja Alfonsa Mucho.

Direktorica Muzejev radovljiške občine, čigar sodelavci so pri postavitvi razstave sodelovali s Kulturnim in informacijskim centrom Ivančice, je Alfonsa Mucho postavila ob bok dveh sodobnikov, slikarjev Gustava Klimta in Henrija Toulousa-Lautreca, pa tudi radovljiškega arhitekta Cirila Metoda Kocha, avtorja arhitekturne zasnove stavbe posojilnice, tako imenovane čebelice v Radovljici.

O avtorju sta spregovorila tudi župan Ivančic dr. Vojtech Adam in češki veleposlanik Petr Voznica. Eden največjih čeških slikarjev Alfons Mucha se je rodil pred 150 leti v Ivančicah in je bil eden najvidnejših likovnih ustvarjalcev v obdobju, imenovanem belle epoque, na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Mucha je ustvarjal na različnih likovnih področjih, kot slikar, kipar, grafik, fotograf, slikal je olja, slikal in oblikoval plakate, risal ilustracije, bil je avtor slikovnih kulis za gledališke predstave, oblikoval je prve češke znamke, pripravil likovno predlogo za češke bankovce, kot je povedal veleposlanik Petr Voznica, pa je oblikoval tudi nalepke za vino, koledarje, jedilne liste, škatle, namenjene embalaži, in podobno … »Mucha ni bil sprejet na Praško akademijo, zato se je šolal na Dunaju. Svetovno znan je postal, ko so leta 1897 pri njem naročili izdelavo plakata za svetovno znano igralko Sarah Bernhardt,« je povedal Voznica. Slikar Alfons Mucha je umrl leta 1939, kmalu potem ko ga je aretiral Gestapo.

V prvem delu Šivčeve hiše so na ogled skice in slike, povezane s slikarjevim delom in življenjem, ter nekaj plakatov in ilustracij. V drugem delu so na ogled njegova manj znana dela, olja, avtoportret in motiv njegove znane slike večjega formata Slovanska epopeja, eno izmed za Češko pomembnejših likovnih del. V tretji sobi pa je na ogled dokumentarna slikovna razstava o mestu Ivančice, nekaj svojih del pa predstavlja tudi umetnik Michal Zimmermann. Pohvalno so organizatorji dogodka poskrbeli tudi za prevajanje nagovorov, v programu pa se je ob klavirski spremljavi Egija Gašperšiča predstavila tudi obetavna mlada pevka Liza Šparovec. Zapela je deli Antonina Dvoržaka in češko ljudsko. Naj k razstavi dodamo le še to, da bi enkrat v prihodnosti, ko bo volja in denar za to, veljalo pripraviti tudi razstavo originalnih del, saj so tokrat na ogled predvsem reprodukcije. Alfons Mucha je kakopak slikar svetovnega formata.