Vrnitev na planet plenilcev

Nazaj k naravi: prihod predatorjev je bil vedno alarmantno opozorilo in povratni odgovor na imperialne invazije Zahoda na Tretji svet.

V filmski franšizi o predatorjih, vesoljskih pošastnih plenilcih, je dobila von Daenikenova teorija o delovanju nezemeljskih bitij na Zemlji ciničen dodatek: ker je človeštvo pahnilo planet v družbeno-ekološki propad, sledijo sankcije. Razvojna pot je potekala v treh fazah.

Prva faza: v filmu Predator (1987) skupina ameriških komandosov na misiji v gvatemalski džungli ugotovi, da jih nekdo sistematično pobija. Izkaže se, da gre za oboroženo zunajzemeljsko kreaturo z nadčloveškimi sposobnostmi (infrardeči vid, nadpovprečna hitrost, gibljivost ...), ki ne jemlje ujetnikov, kar na koncu pripelje do legendarnega dvoboja med predatorjem ter vodjo komandosov Arnoldom Schwarzeneggerjem. Ta na koncu spozna, da so vojne intervencije ''z dobrimi nameni'' vedno le bližnjice do pekla. Film Predator je kultni misijski akcijski film, metafilmski poklon žanru – vojna proti predatorju je posneta kot vojna proti specialnemu efektu, nevidnemu objektu samega filma.

Druga faza: dogajanje se v filmu Predator 2 (1990) iz džungle preseli v urbano okolje, v Los Angeles, kjer ima predator vlogo ''nevidnega gibalca'' v vojni med jamajško-kolumbijskimi narkokarteli ter mestno policijo. Kritika imperialnega vojaškega posredovanja iz prvega dela postane tu kritika državne ksenofobije Zakona, ki vidi predatorje v imigrantih.

Tretja faza: v filmu Osmi potnik proti predatorju (2004) ter njegovem nadaljevanju Requiem (2007) so ljudje zgolj še stranski opazovalci bitke med dvema nezemeljskima rasama. Postanejo kolateralna škoda vojne, ki so jo prej sami drugod puščali za seboj kot samoumevno. Posledično tudi filmska forma prevzame slog računalniških iger, kjer so človeška bitja razosebljena na raven animacijskega ozadja, kolikor ne morejo več ključno vplivati na dogajanje ter razplet.

To nas pripelje do filma Predatorji, najnovejšega v plenilski sagi, ki je v osnovi predelava prvega dela, le da se tokrat mednarodna zasedba ne izkrca v latinskoameriški džungli, temveč na tujem planetu, kjer jih kmalu začnejo desetkati. Človeštvo se je očitno ujelo v past, ki jo je ustvarilo samo: na Zemlji ne more več živeti, drugje pa mu živeti ne pustijo. Želja ''nazaj k naravi'' je tako utopična, zapoznela reakcija, ki vodi v pogubo: ''originalna'' narava je že uničena, medplanetarni imperializem pa kruto kaznovan.

Film se žal v tematiko ne poglobi, ampak ostane na ravni vojaške mentalitete ter vso vsebino splošči na dilemo ''mi ali oni''. Tako od njega ostanejo le aseptično očiščeni detajli ''umetne'' narave ter karikirani liki, za katere nam je vseeno. Za Predatorje bi bilo bolje, če bi jih izdali kot strip.

Ocena: 2/5

Filmske novice - na današnji dan

29. julija 1983 je umrl angleški filmski igralec David Niven, dobitnik oskarja za glavno vlogo v filmu Separate Tables (1958). Nastopil je v več kot sto filmih, med drugimi nepozabno v filmih Vprašanje življenja in smrti, Pink Panter, Viharni vrh, Ujetnik dvorca Zenda, V 80 dneh okoli sveta, Navaronska topova ... Rodil se je leta 1910 v Londonu. Med 2. svetovno vojno je bil večkrat odlikovan, vendar o vojnem času ni želel govoriti. Blestel je tako v lahkih šarmantnih komedijah kakor tudi v zapletenih dramah. Poleg tega je nastopal tudi v gledališču ter zaigral v dveh televizijskih serijah, uspešen pa je bil tudi kot pisatelj.