Samička rogača je manjša od samčka in nima "rogov". (Foto: Martin Vernik)

Zbirajo podatke o hroščih

Zavod za varstvo narave zbira podatke o pojavljanju rogača ter alpskega in bukovega kozlička.

Martin Vernik: »Na hrošče praviloma naletimo v gozdovih z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi hitrih sprememb pri gospodarjenju z gozdom so se mnoge vrste znašle na t. i. rdečem seznamu ogroženih vrst. Največja grožnja hroščem je izguba življenjskega prostora, predvsem izsekavanje gozda in pomanjkanje starih debel.«

Kranj – Zavod za varstvo narave je pred tremi leti prvič pozval javnost, da jim pomaga raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji. Odziv je bil presenetljivo dober, zato so akcijo nadaljevali tudi predlani in lani. Letos zbirajo podatke o pojavljanju treh vrst hroščev – rogača ter bukovega in alpskega kozlička. Vse obiskovalce narave naprošajo, da jim v primeru, če jih opazijo, pošljejo vsaj tri podatke - natančno lokacijo in datum najdbe ter svoje ime in priimek. Ker je možno, da bi navedene vrste hroščev zamenjali z drugimi, prosijo tudi, da jih fotografirajo. Podatke naj sporočijo na zavod na telefonsko številko 02/333 13 75 (Martin Vernik) vsak delavnik med 8. in 15. uro ali po elektronski pošti na naslov martin.vernik@zrsvn.si.

Kot navaja višji naravovarstveni svetovalec Martin Vernik iz mariborske območne enote zavoda, je število rogačev v Evropi močno upadlo predvsem zaradi spreminjanja gozdov iz listnatih v iglaste in zmanjševanja količine trohnečega lesa v gozdu. V Sloveniji so prisotni še skoraj povsod, kar kaže na dobro stanje gozdov. Rogač je ena največjih evropskih žuželk, samci so veliki od 2,5 do 8 centimetrov. Ličinke se razvijajo v trohnečem lesu listavcev, razvoj od jajčeca do hrošča pa lahko poteka tudi do pet let. Pri nas ga težko zamenjamo s kako drugo vrsto. Ima podolgovato, široko in rahlo sploščeno telo, glava in noga so črne ali temno rjave, barva pokrovk pa temno rjava do kostanjevo rdeča. Samci se ločijo od samic, saj so njihove čeljusti preoblikovane v tvorbo, podobno rogovju. Odrasli hrošči so med majem in avgustom aktivni v mraku. Najlažje jih vidimo zunaj v času, ko se sonce skoraj spusti za obzorje, verjetno pa bomo slišali tudi njihovo brenčanje.

Odrasli alpski kozlički se pojavljajo od julija do sredine avgusta le v strnjenih bukovih gozdovih in bukovem lesu, skladiščenem nedaleč od gozda. Veliki so od dva do štiri centimetre. Telo hroščka je podolgovato, ozko in modre barve, na vsaki pokrovki so po tri črne pege, imajo zelo dolge modre tipalnice, le na sklepih členov so črne. Alpskemu kozličku je na videz podoben bukov kozliček, le da je njegovo telo bolj robustno, širše in sive ali sivo modre barve. Tipalke ima krajše kot alpski kozliček, na vsaki pokrovki pa ima le po dve črni pegi. Aktiven je od maja do julija, v nasprotju z drugimi vrstami kozličkov bukov ne leti. Tako alpskega kot bukovega kozlička še posebej privablja vonj sveže posekanih dreves bukve, kjer jih ob sončnem vremenu tudi najlažje opazimo.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Vodice / / 07:00

Zadolževanje za oskrbo z vodo in kanalizacijo

Vodice - Vodiški svetniki so sprejeli proračun za leto 2013, ki predvideva šest milijonov evrov prihodkov in približno 7,5 milijona evrov odhodkov. Razliko predstavlja zadolževan...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:06

Franc Ziherl - Dimež, slavni kranjski rokovnjač

Seveda je danes lahko govoriti o enem najbolj slavnih kranjskih rokovnjačev Francu Ziherlu - Dimežu. Pred dvestotimi leti, rodil se je 2. decembra 1827 na Gorenji Savi pri Kranju, pa je bilo to še...

Slovenija / nedelja, 3. december 2017 / 18:04

Etnografski muzej v Reziji

Od leta 1995 naprej deluje v Reziji kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Ukvarja se z zbiranjem, hranjenjem in urejanjem rezijanskega ljudskega izročila. Leta 2013 je društvo kupilo tipično do...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:02

Gremo na izlet

Po mnogih rečeh se pozna Gorenjski glas. Ne bi jih našteval. Ena od njih so zagotovo – izleti. Avtobus je običajno že na dan objave napovedi izleta poln. Letos smo morali kar nekaj izletov ponavlja...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Opojnost gora Marka Žerovnika

Marko Žerovnik je izdal knjigo Opojnost gora, hvalnico naravi in predvsem goram, nad katerimi se avtor kljub dopolnjenemu petinosemdesetemu letu starosti še vedno navdušuje.

Zanimivosti / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Rožljanje parkeljnov

Parkeljni dandanes bolj kot svojo v ljudskem izročilu zapisano vlogo – prestrašiti poredne otroke, preden jih sveti Miklavž vseeno nagradi – svojo moč in vizualno kreativnost pokažejo na turistični...