Zbirajo podatke o hroščih

Zavod za varstvo narave zbira podatke o pojavljanju rogača ter alpskega in bukovega kozlička.

Kranj – Zavod za varstvo narave je pred tremi leti prvič pozval javnost, da jim pomaga raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji. Odziv je bil presenetljivo dober, zato so akcijo nadaljevali tudi predlani in lani. Letos zbirajo podatke o pojavljanju treh vrst hroščev – rogača ter bukovega in alpskega kozlička. Vse obiskovalce narave naprošajo, da jim v primeru, če jih opazijo, pošljejo vsaj tri podatke - natančno lokacijo in datum najdbe ter svoje ime in priimek. Ker je možno, da bi navedene vrste hroščev zamenjali z drugimi, prosijo tudi, da jih fotografirajo. Podatke naj sporočijo na zavod na telefonsko številko 02/333 13 75 (Martin Vernik) vsak delavnik med 8. in 15. uro ali po elektronski pošti na naslov martin.vernik@zrsvn.si.

Kot navaja višji naravovarstveni svetovalec Martin Vernik iz mariborske območne enote zavoda, je število rogačev v Evropi močno upadlo predvsem zaradi spreminjanja gozdov iz listnatih v iglaste in zmanjševanja količine trohnečega lesa v gozdu. V Sloveniji so prisotni še skoraj povsod, kar kaže na dobro stanje gozdov. Rogač je ena največjih evropskih žuželk, samci so veliki od 2,5 do 8 centimetrov. Ličinke se razvijajo v trohnečem lesu listavcev, razvoj od jajčeca do hrošča pa lahko poteka tudi do pet let. Pri nas ga težko zamenjamo s kako drugo vrsto. Ima podolgovato, široko in rahlo sploščeno telo, glava in noga so črne ali temno rjave, barva pokrovk pa temno rjava do kostanjevo rdeča. Samci se ločijo od samic, saj so njihove čeljusti preoblikovane v tvorbo, podobno rogovju. Odrasli hrošči so med majem in avgustom aktivni v mraku. Najlažje jih vidimo zunaj v času, ko se sonce skoraj spusti za obzorje, verjetno pa bomo slišali tudi njihovo brenčanje.

Odrasli alpski kozlički se pojavljajo od julija do sredine avgusta le v strnjenih bukovih gozdovih in bukovem lesu, skladiščenem nedaleč od gozda. Veliki so od dva do štiri centimetre. Telo hroščka je podolgovato, ozko in modre barve, na vsaki pokrovki so po tri črne pege, imajo zelo dolge modre tipalnice, le na sklepih členov so črne. Alpskemu kozličku je na videz podoben bukov kozliček, le da je njegovo telo bolj robustno, širše in sive ali sivo modre barve. Tipalke ima krajše kot alpski kozliček, na vsaki pokrovki pa ima le po dve črni pegi. Aktiven je od maja do julija, v nasprotju z drugimi vrstami kozličkov bukov ne leti. Tako alpskega kot bukovega kozlička še posebej privablja vonj sveže posekanih dreves bukve, kjer jih ob sončnem vremenu tudi najlažje opazimo.