Nepremičnine so v lasti Peka

Predsednica uprave tržiškega Peka Marta Brejc Gorjup zavrača navedbe, da je bila državi zaradi prodaje Pekovih nepremičnin v tujini povzročena milijonska škoda.

Tržič - Predsednica uprave tržiškega Peka Marta Brejc Gorjup odločno zavrača navedbe, da naj bi bil državni proračun s prodajo Pekovih nepremičnin v tujini oškodovan za nekaj milijonov evrov, kot je prejšnji teden tudi za Gorenjski glas navedel predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. »Kakršnokoli navajanje, da je bila državi z gospodarjenjem s Pekovimi nepremičninami v državah bivše Jugoslavije v času mojega vodenja povzročena kakršnakoli škoda, meji na klevetanje in povzroča osebno škodo tako meni kot tudi družbi, ki jo vodim,« se je Gorjup Brejčeva odzvala na poročanje medijev, da bo protikorupcijska komisija primer spornih prodaj Pekovih nepremičnin v tujini predala v preiskovanje Policijski upravi Kranj.

V petek smo poročali, da protikorupcijska komisija pri prodaji Pekovih nepremičnin v tujini ugotavlja sum storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja in oškodovanja državnega proračuna, zato je primer, s katerim se je ukvarjala več mesecev, predala policiji. Peko pod vodstvom Marte Gorjup Brejc naj bi namreč na območju nekdanje Jugoslavije neupravičeno prodal več nepremičnin, ki bi morale biti v lasti državnega DSU, saj ob lastninjenju v devetdesetih letih niso bile zajete v otvoritveni bilanci podjetja.

Peko je leta 1991 zaradi vojne izgubil ogromno svojega premoženja v drugih državah bivše Jugoslavije; poleg nepremičnin tudi zaloge, terjatve in denar, pa tudi trg in svoje ljudi, odgovarja Brejčeva. »Nepremičnine so bile vpisane tudi v zemljiško knjigo, zato ni nikakršnega razloga za dvom o lastništvu. Lastninjenje Peka je potekalo v skladu s predpisanimi postopki in soglasju ustreznih organov v letih od leta 1991 do 1993 in naknadno v letu 1998, torej v obdobju davno, preden sem prevzela mesto predsednice uprave Peka. Ko sem nastopila delo, sem po revidiranih bilancah prevzela obveznost dobrega gospodarjenja tudi z nepremičninami, ki se danes omenjajo kot sporne,« razlaga predsednica uprave tržiškega obutvenega podjetja in dodaja, da sama za morebitne spreglede in napake drugih ne more odgovarjati.

»Kot predsednica uprave sem s Pekovimi nepremičninami vselej ravnala gospodarno in v korist družbe Peko in s tem tudi v korist slovenske države kot večinskega lastnika. Naj poudarim, da je Peko v času mojega vodenja za svojega lastnika pridobil nazaj kar nekaj nepremičnin, enako lahko trdimo tudi za postopke, ki jih je Peko vodil na območju bivše Jugoslavije. Če se družba Peko ne bi obnašala kot lastnik, teh nepremičnin že zdavnaj ne bi bilo več v slovenski lasti,« nadaljuje Gorjup Brejčeva. V svoj bran še pove, da so v nadzornih svetih Peka delovali kot člani in celo kot predsednik nadzornega sveta zaposleni iz SRD (predhodnik DSU): »Isti ljudje so dajali soglasja k posameznim prodajam nepremičnin, ki se sedaj nenadoma omenjajo kot sporne. SRD je z družbo Peko sodeloval tudi pogodbeno, izvajal je namreč vpise nepremičnin Peka v zemljiško knjigo. Če bi obstajal kakršenkoli dvom, verjamem, da bi bila obveščena že ob vpisovanju nepremičnin v zemljiško knjigo.« Lastništvu nepremičnin se družba Peko ne bo odpovedala, dokler o tem ne bodo odločili za to pristojni organi, zaključuje.