Kapelica, ki združuje Slovenijo in Rusijo
"V svoji različnosti moramo ostajati prijatelji! In pred Rusko kapelico utrjujemo prav to - prijateljstvo in povezanost," je na slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem poudarila častna pokroviteljica, ministrica za kulturo Majda Širca.
Kranjska Gora – V nedeljo je pri Ruski kapelici pod Vršičem potekala tradicionalna slovesnost v spomin na več kot tristo umrlih ruskih vojakov, ujetnikov v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se udeležili številni visoki predstavniki slovenske in ruske države in Cerkve, med drugim predsednik državnega zbora Republike Slovenije Pavel Gantar, predsednik vlade Borut Pahor, podpredsednica ruske državne dume Ljubov Sliska, častna pokroviteljica slovesnosti pa je bila slovenska ministrica za kulturo Majda Širca. Ta je v svojem nagovoru poudarila, da veličino narodov spoznamo skozi moč njihovega spomina. Izpostavila je močne in bogate stike med slovenskim in ruskim narodom na različnih področjih, od politike, gospodarstva, znanosti do kulture. »Vsakoletno srečanje na tem prostoru je mnogo več kot ohranjanje spomina. Je glasen klic k dialogu, h kovanju novih idej in povezav,« je poudarila ministrica ter dodala, da v različnostih moramo ostajati prijatelji. »In pred kapelico utrjujemo prav to – prijateljstvo in povezanost,« je še dejala.
Podpredsednica ruske dume Ljubov Sliska se je v imenu ruskega naroda zahvalila Občini Kranjska Gora, društvu slovensko-ruskega prijateljstva in slovenski državi, da skrbijo za kapelico in ohranjajo spomin na padle vojake. »Ta kraj je opomin vsem o strašnih posledicah, ki jih prinašajo vojne,« je med drugim dejala.
Predstavniki obeh držav so h kapelici položili vence, poltavski in mirgorodski nadškof Filip pa je vodil pravoslavno cerkveno slovesnost ob kapelici. V kulturnem programu so nastopili orkester Slovenske vojske in Slovenski oktet.
Prav poseben nagovor ob Ruski kapelici je pripravil slovenski pesnik Tone Pavček, častni član društva Slovenija – Rusija. Začel je na začetku, 12. marca 1916. leta. »Začetek je vedno rojstvo, radost in sreča ... Začetek vršiške zgodbe pa zaznamuje smrt. Na tem gorskem prevalu, prelazu, prehodu iz ene doline v drugo, od ene reke, Save Dolinke, k drugi, k bistri Soči, od Gorenjca do Primorca, od človeka do človeka, so ruski ujetniki med prvo svetovno vojno gradili pot za bližino, za odprtost. A prehod je bil zanje odhod, preval zmrzal, prelaz plaz. Tega bo kmalu sto let ...,« je dejal Pavček. A kot je poudaril, nesrečnih ruskih ujetnikov, ki so našli smrt pod plazom in ki jim je naša zemlja za zmeraj postala njihova, svet, ne njihov ne naš, nista pozabila. »Še zmeraj stojita kot zvesta straža na kraju njihovega konca, pri spomeniku njihove smrti, pri Ruski kapelici ... Njihova tragedija je postala tudi naša bolečina ... Pri kapelici ne slavimo smrti, ampak človeško moč, ki je vedno znova sposobna presegati smrtni nič in se vzpenjati kvišku. Tako življenje zmaguje nad hudim in nam ponuja rešilno misel – smrt je samo enkrat, življenje pa je kar naprej ...« Pavček je poudaril zmagovitost življenja, tovarištva, prijateljstva. Kot je dejal, nas kapelica uči, da je tuja bolečina tudi naša bolečina, in s tem premaguje ravnodušnost ter prerašča razlike. S tem je zgled od včeraj za jutri.
Slovesnosti pod Vršičem so se udeležili tudi predstavniki slovenskega in ruskega gospodarstva, med njimi slovenska ministrica za gospodarstvo Darja Radić ter nekateri direktorji podjetij, ki veliko sodelujejo z Rusijo, med njimi Jože Colarič iz Krke in Janez Škrabec iz Rika.
Po slovesnosti ob kapelici je sledilo družabno srečanje v Kranjski Gori, na katerem so nastopili ruski gardisti in garda Slovenske vojske ter sekcija Vesela dRuščina.