Plače naj bi ostale zamrznjene

Ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs je s pogajalsko skupino Konfederacije sindikatov javnega sektorja uspelo doseči kompromis.

Ljubljana – Tako sta z vodjo pogajalske skupine Branimirjem Štrukljem že parafirala oba dokumenta, ki povzemata ukrepe, o katerih so se sporazumeli. »Vlada se je odrekla znižanju plač, ki ga je napovedala, mi pa smo pristali na zamrznitev sedanjega stanja,« je doseženi dogovor strnil Branimir Štrukelj in dodal, da jim je za dve leti uspelo podaljšati tudi zagotovilo, da vlada ne bo odpuščala zaposlenih v javnem sektorju. Oba dokumenta, torej dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju ter aneks h kolektivni pogodbi bodo po besedah Irme Pavlinič Krebs posredovali vsem 29 reprezentativnim sindikatom javnega sektorja, tudi skupini Janeza Posedija, čeprav se ta ni udeleževala pogajanj, a so jim predlagane rešitve predstavili na osemurnem neformalnem sestanku.

Predlog dogovora predvideva deset ukrepov na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za prihodnji dve leti. V prihodnjih dveh letih bodo tako »zamrznili« napredovanja v višje plačne razrede, ne bodo izplačevali redne delovne uspešnosti in omejili višine izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, je naštela Irma Pavlinič Krebs. Odprava tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij naj bi se izvedla s 1. oktobrom v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže tri odstotke. V letu 2011 naj tudi ne bi bilo splošne uskladitve plač z inflacijo, razen če bo ta višja od 2,5 odstotka. V tem primeru bi se plače zvišale za razliko nad tem odstotkom. Višina regresa bo v prihodnjih dveh letih ostala na letošnji ravni, se pravi 692 evrov bruto. Vlada se je v omenjenem dogovoru še zavezala, da do konca leta 2013 ne bo zmanjševala števila javnih uslužbencev za več kot odstotek na leto. Z naštetimi ukrepi bi po besedah Irme Pavlinič Krebs sredstva za plače ohranili na ravni letošnjega leta, s tem pa naj bi po oceni prihranili 244 milijonov evrov. »Pomembno je, da smo tako po svoje priznali, da lahko v izrednih razmerah, v katerih se je znašla država, tudi javni uslužbenci prispevamo delež, ki omogoča premostitev krize. Obenem pa pričakujemo, da nam bo država to vrnila, ko se bodo razmere spet ustalile,« je ob tem opozoril Branimir Štrukelj in dodal, da se bo o omenjenem dogovoru in aneksu h kolektivni pogodbi odločalo članstvo. Če ju bodo zavrnili, pravi, bi to pomenilo zaostritev jeseni. »To pomeni, da se bodo zaposleni odločili braniti vse pridobljene pravice, kar pomeni generalno stavko v javnem sektorju,« je še napovedal Štrukelj.