Maruša Vadnov (Foto: Gorazd Kavčič)

Mikajo jo nova odkritja v biotehnologiji

Med zlatimi maturanti, ki so šolo obiskovali v gorenjski regiji, se je najbolje odrezala dijakinja kranjske gimnazije Maruša Vadnov, ki je zbrala vseh 34 možnih točk. Študijsko pot bo nadaljevala na ljubljanski biotehniški fakulteti, kjer si je izbrala študij biotehnologije.

»Malce je hudo, ker rezultat na maturi odloča o prihodnjem študiju, in potem šteješ te točke, in če ti ravno ena zmanjka za vpis na želeno fakulteto, je lahko kar stresno. Pa v tistih treh urah, ki jih imaš na voljo, in v razmerah, kakršne so že bile, moraš res pokazati vse svoje znanje.«

Je bila v sredo pred objavo rezultatov mature za tabo dolga neprespana noč ali si rezultate pričakala dokaj neobremenjeno?

»Moram priznati, da povsem neobremenjeno sicer ne, a prav hudo jih tudi nisem čakala. Zjutraj, ko sem vstala, sem na spletnih straneh pač takoj preverila, koliko točk sem dosegla.«

Kdaj je bilo potem to?

»Približno ob pol osmih.«

Kljub počitnicam vstajaš tako zgodaj?

»Ja, večinoma res. Sploh zdaj, ko je vroče, da sploh lahko kaj narediš, preden postane prevroče.«

S svojim rezultatom na maturi si se uvrstila med elito slovenskih srednješolcev. Kakšni so bili prvi občutki in kako so to sprejeli tvoji starši?

»Bila sem zelo vesela in srečna, malo pa tudi presenečena, da je bilo tako zelo dobro. Starši pa so seveda zelo ponosni in veseli in smo tudi skupaj odšli na kosilo, da bi proslavili.«

Si pričakovala, da boš med najuspešnejšimi maturanti v generaciji?

»Pričakovala sem sicer, da bo rezultat v redu, tudi po občutku, ko sem pisala. Tega, da bo tako zelo dobro oziroma da bom zbrala prav vse možne točke, pa res ne.«

Letos je bilo to sploh uspeh, saj vas je bilo takih, ki ste zbrali vse možne točke, v primerjavi s preteklimi leti precej manj. Zakaj misliš, da vas je bilo tako malo? So bili testi tako težki?

»Niti ne, v vsakem testu je bilo kaj bolj lahkega pa kaj težjega. Tudi ko smo se pripravljali na maturo, so profesorji poskrbeli za vse in nam pripravili ustrezna gradiva. Tudi stare teste smo šli skozi, da smo videli, kakšen je način dela, da se ne bi zmedli na maturi. Mogoče je bilo res malce težje kot pretekla leta; lažje nikakor ne.«

V četrtem letniku se ponavadi izmenjujeta zabava, saj je to tudi čas maturantskih izletov in plesov, in resno delo. Je bilo naporno?

»Ja, kar precej organizacije je bilo treba, da se vse uskladi, da ni preveč ne zabave ne učenja. Ampak malo sprostitve mora biti.«

Je sama matura za dijake zelo stresna?

»Malce je hudo, ker rezultat na maturi odloča o prihodnjem študiju, in potem šteješ te točke, in če ti ravno ena zmanjka za vpis na želeno fakulteto, je lahko kar stresno. Pa v tistih treh urah, ki jih imaš na voljo, in v razmerah, kakršne so že bile, moraš res pokazati vse svoje znanje.«

Razmerah?

»Ja, angleščino smo tudi letos pisali v času kolesarske dirke po Kranju. Menda je tako že nekaj let. Tisti, ki so bili v učilnicah, obrnjenih na glavno cesto, so se zato pritoževali nad hrupom. Sama sem imela srečo, da sem bila v učilnici na drugi strani, kjer se ni tako slišalo.«

Kaj te je spodbudilo, da si se odločila izpite opravljati tudi na višji ravni zahtevnosti? Se je to od tebe kar pričakovalo?

»Glede na zmožnosti in pretekle ocene, so me spodbujali tudi učitelji, pa tudi sam pri sebi približno veš, koliko znaš, saj smo reševali tudi stare teste.«

Koliko dela je treba vložiti za tak rezultat, kot si ga ti dosegla na maturi?

»Pomembno je, da vsa štiri leta delaš sproti, v četrtem letniku pa tudi profesorji skrbijo, da vse še enkrat ponoviš. Pač poslušaš pri urah – knjiga se sama ne bere, profesor mogoče malo drugače pove, ne tako zelo strokovno, razloži kaj po svoje in se pozna, če poslušaš.«

Tudi minister Igor Lukšič je ob predstavitvi rezultatov mature dejal, da mogoče v Sloveniji ne znamo delati z najboljšimi. Kakšen pa je tvoj občutek, so profesorji znali iz tebe potegniti najboljše, kar zmoreš?

»Kakor kateri, je pa tako, da vedno lahko tudi vprašaš, dobiš dodatno literaturo …«

Je potem bolj odvisno od vsakega posameznika?

»Tudi v šoli te spodbujajo, recimo za udeležbo na tekmovanjih, pomagajo ti tudi pri pripravah na tekmovanja. Učitelji so si vedno pripravljeni vzeti dodaten čas zate.«

Matura naj bi bila nekakšen zrelostni izpit. Tudi sama to dojemaš kot pomembno prelomnico v svojem življenju?

»Ja, se mi zdi, da je kar nekakšen preskok v bolj samostojno življenje. Čaka nas fakulteta, postali bomo bolj neodvisni …«

Tak rezultat ti odpira praktično vsa vrata. Katera boš najprej odškrnila?

»Že na začetku sem se odločila za študij biotehnologije na biotehniški fakulteti. Zanimalo me je sicer več stvari, sploh s področja naravoslovja, a se mi je zdela biotehnologija najbolj privlačna. Povezuje vse, kar me zanima, od biologije in naravoslovja do narave. Je zelo interdisciplinaren študij, precej različnih smeri ponuja, recimo genski inženiring, pa matične celice … Ta nova odkritja, ki bodo zaznamovala prihodnost.«

Si mogoče razmišljala tudi o študiju v tujini?

»Sem, pa sem se potem odločila, da bom najprej študirala v Sloveniji. Verjetno bom v prihodnje šla tudi kaj v tujino, zlasti glede na smer študija, ki sem si jo izbrala.«

V katerem poklicu se potem vidiš?

»To bomo pa še videli, ko bom na fakulteti preskusila vse smeri znotraj biotehnologije. Šele nato sem bom dokončno odločila.«

Če šolo zdaj malce pustiva ob strani – kaj te še veseli?

»Veliko berem, rada grem ven – imamo vrt, psa. Ukvarjam se tudi s tekom, seveda pa si vedno vzamem čas še za druženje s prijatelji.«

Za to bo letos več kot dovolj priložnosti, saj so pred tabo zelo dolge počitnice. Imaš že načrte, kako jih boš preživela?

»Niti ne, bom videla sproti in se včasih pustila presenetiti. Že jutri (minuli petek, op. p.) grem s starši na morje. Ker bo časa dovolj, bom seveda izkoristila te tri mesece in šla verjetno še kaj na morje tudi s prijatelji.«

Jutri boš torej zaradi odhoda na morje zamudila slavnostni sprejem, ki ga za zlate maturante pripravlja minister za šolstvo in šport Igor Lukšič.

»Ja, na žalost res, a je bilo to že vnaprej zmenjeno, tako da se morju ne bom odpovedala.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / / 08:56

Danes slovesnost v Tržiču

Tržič – Občina Tržič vabi danes, 24. junija, ob 20. uri na Gorenjsko plažo na osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Slavnostni govorniki bodo predstavniki treh različnih generacij: učenka Osnovn...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 8. avgust 2016 / 11:46

Na Brniku za kakovostne in trajnostne storitve

Zgornji Brnik – Aerodrom Ljubljana je letošnjega maja uspešno opravil redno presojo standarda ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem, junija pa z odliko certifikacijsko presojo za sistem vodenja ka...

Moravče / ponedeljek, 8. avgust 2016 / 11:45

Uspešni gorenjski kosci

Moravče – V Moravčah je bila ob koncu prejšnjega tedna četrta tekma v ročni košnji za naslov državnega prvaka. Na tekmovanju so bili zelo uspešni tudi gorenjski kosci in kosice. Med mladinci je And...

Gorenjska / ponedeljek, 8. avgust 2016 / 11:43

Težijo k zmanjševanju odpadkov

Na slovenskih odlagališčih konča okoli triindvajset odstotkov nastalih komunalnih odpadkov. Do precejšnjih razlik pri ravnanju z odpadki prihaja tudi med gorenjskimi občinami.

Bled / ponedeljek, 8. avgust 2016 / 11:40

Deset let Društva blejskih fijakerjev

Bled – Društvo blejskih fijakerjev letos praznuje desetletnico delovanja. Fijakerji ali izvoščki tudi v teh vročih poletnih dneh čakajo na svoje stranke v senci na postajališču za kočije ob Festiva...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. avgust 2016 / 11:25

Čudovita srhljivost strel

V Sloveniji v povprečju beležimo okoli šestdeset tisoč udarov strele letno. Bliskanja in grmenja se nekateri bojijo, drugim pa lov za nevihtami predstavlja izziv in sprostitev.