Spet sta se peljala s hroščem

Tako kot na poroko pred petdesetimi leti sta se Magda in Franc Korošec prejšnjo soboto na zlato poroko peljala s hroščem, poročna slovesnost pa je bila tokrat v cerkvi sv. Lovrenca na Kokrici, kjer sta doma zadnjih štirideset let.

»Ko sem jo prvič zasnubil, sem z Dolenjskega prinesel najboljšo kuro, ki mi jo je dala mama, da bi lahko pripravili dobro poročno juho. Pa si je Magda premislila in kuro sem prodal. Toda mesec dni kasneje se je vendarle omehčala in tako sva se poročila 9. julija 1960,« je prejšnji teden spomine obujal Franc Korošec, ki je iz Gabrovke pri Litiji, kjer je bil doma, leta 1958 prišel službeno v Kropo na elektro montažo, saj je po poklicu električar. Tudi Magda se še dobro spominja tistih dni, predvsem pa prvega srečanja. »Doma sem iz Krope in srečala sva se v domu v Kropi, kjer so bile nekakšne javne kopalnice, kjer so se delavci lahko umivali. Ko me je Franc nagovoril, sem za nasvet najprej vprašala starejšo sestro. Šele ko je sestra rekla, da zgleda v redu fant, sem šla z njim na zmenek,« pravi Magda, Franc pa malce nagajivo doda: »Ko dobiš pravo, se kar topiš, mislim, da sem hitro ugotovil, da sva za skupaj.«

Po natanko petdesetih letih in enem dnevu je Franc Magdo prejšnjo soboto znova popeljal pred oltar. Tokrat v družbi vseh štirih otrok, najstarejše Karmen, Braneta, Igorja in Romana. »Najmlajši sin Roman je kar 21 let mlajši od sestre Karmen, zanimivo pa je, da sva bili s hčerko skupaj noseči, ona pa je rodila pet tednov pred menoj,« pravi Magda, ki je ponosna na pet vnukinj in tudi prvo pravnukinjo.

Od vseh otrok je pot najdlje zanesla Igorja, ki je študiral na igralski akademiji v Rusiji, sedaj pa živi v Los Angelesu. Tako je od doma že šestnajst let, vendar se vedno rad vrača domov, niti zlate poroke staršev ni zamudil. Vsi skupaj so očetu in mami pripravili kar nekaj presenečenj, med drugim sta se znova vozila s hroščem, podobnim kot na prvi poroki in kot ga je kasneje med delom v Nemčiji kupil Franc, da je laže prihajal domov, kjer ga je čakala družina in je gradil dom, da sta se lahko z Magdo pred štiridesetimi leti preselila na Kokrico. »Doma na Dolenjskem smo živeli skromno, moja želja pa je bila, da nekaj ustvarim, da zgradim dom za družino. Seveda se je v petdesetih letih dogajalo marsikaj, imel sem tudi težave z zdravjem, toda sedaj se oba dobro počutiva, skupaj pleševa pri folklori v Naklem, začel sem se izpopolnjevati v igranju harmonike, skratka ni nama dolgčas,« pravi 75-letni Franc, skupaj z Magdo pa razkrijeta tudi najbolj preprost recept za dolg zakon: »Treba je biti vztrajen, pa tudi potrpežljiv.«