Misija nemogoče v sanjah
V četrtek v kina prihaja akcijski znanstveno-fantastični triler Izvor, ki s tehnično dovršenostjo poskrbi, da ne moremo več ločiti med sanjami ter realnostjo.
Pred kratkim nas je predelava filma Mora v Ulici brestov spet svarila, da so sanje nekaj smrtno nevarnega, sedaj v Izvoru, novem podvigu režiserja Christopherja Nolana, pa te postanejo svet, bolj resničen od realnosti same.
Že davnega Orwellovega leta 1984 je Dennis Quaid v filmu Pobeg iz sanj reševal probleme ljudi, tako da se je vklopil v njihove sanje; v končni fazi je v sanjah ameriškega predsednika reševal celo usodo sveta. V Izvoru vlogo vsiljivca v sanjah prevzame Dom Cobb (Leonardo DiCaprio), le da nima namena ljudem pomagati, temveč iz njihove podzavesti pridobiva pomembne informacije, ki koristijo konkurenci. Je namreč spreten vohunski tat s skrivnostno travmo v preteklosti, zaradi katere je že nekaj let obsojen na življenje v tujini. Nekega dne pa od japonskega magnata dobi ponudbo: če konkurentu v podzavest podtakne informacijo, ki ga bo v prihodnosti zlomila, mu bo omogočil vrnitev v domovino k svojima otrokoma. Tako mu ne preostane drugega, kot da se s svojo ekipo (Joseph Gordon-Levitt, Ellen Page, Tom Hardy ...) loti misije nemogoče: v določenem času morajo prodreti globoko v podzavest žrtve ter v njej zasejati novo idejo. Zato pa so potrebne večplastne sanje-v-sanjah ter toboganski spust v središče podzavesti, kjer se za junake pojavi nevarno tveganje, da ostanejo večni ujetniki sveta sanj. Da pa jih ne bi prehitro odkrili, morajo skreirati dovolj zapleten sanjski svet, zdizajniran do podrobnosti.
Dobrodošli torej v film, ki se gleda kot nadčasovni labirint, za katerega scenografijo bi poskrbela nizozemski grafik nemogočega M. C. Escher in španski nadrealist Salvador Dali. Tako vizualno kot zvočno je brezhibno brutalen, gledalcu komaj pusti zadihati. Baročna prepletenost Nolanovega scenarija je unikatna (če zanemarimo stripovski serial Sandman ter japonsko anime Paprika). Lahko rečemo, da Nolan ostaja avtor, saj je Izvor film, poln referenc njegovih ostalih filmov: razbita časovna perspektiva (Memento), dvojnost sanje/nespečnost (Insomnia), visoka cena popolne iluzije (Skrivnostna sled) ter shizofrenija spektakelskega sveta in njegovih junakov (Temni vitez).
Pri Nolanu sta realnost in sanje neločljivo povezani ujetnici Moebiusevega traku, ki se spiralno vrača sam vase. Zdi se, kot da so sanje postale tisto, kar je vredno realnosti, sam film pa tisti posrednik med sanjami in realnostjo, ki to dvojnost odpravlja s tem, da odgovornost delitve prevzame nase. Nolanovi junaki so ustvarjeni za svet filma – svet, iz katerega so stkane sanje.
Ocena: 5/5