Iz pokojninskega v socialni sistem

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / torek, 20. julij 2010 / 06:00

Državna pokojnina in varstveni dodatek se iz pokojninskega selita v sistem denarnih socialnih pomoči.

Državni zbor je na julijski seji sprejel zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki v marsičem spreminja sistem denarnih socialnih pomoči. Tako denimo nekatere pravice, ki so jih ljudje prej uveljavljali prek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prenaša v socialni sistem, in sicer državne pokojnine, varstveni dodatek in prejemke po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb.

Varstveni dodatek je bil po do sedaj veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju mesečni denarni dodatek k pokojnini, ki ga lahko prejema upokojenec s pokojninsko dobo, krajšo od štirideset let (moški) oziroma 38 let (ženske), če njegova pokojnina ne dosega mejnega zneska in če skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje. Pravica do varstvenega dodatka je bila namenjena zagotavljanju socialne varnosti prejemnikom najnižjih pokojnin in je bila pogojena z materialnim položajem prejemnika pokojnine in članov skupnega gospodinjstva. Glede na svojo funkcijo je bila bližje naravi socialnovarstvene dajatve kot pa pokojninskemu prejemku. Osnovni namen varstvenega dodatka je kot socialni korektiv izboljšati materialno varnost upravičencev z najnižjimi pokojninami, zato je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je snovalo socialno zakonodajo, ocenilo, da ga kaže preseliti v ta sistem. Hkrati je tudi v predlogu pokojninske reforme predviden ukrep izločitve čistih socialnih transferjev iz pokojninske blagajne, namreč tistih, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, in sicer z namenom, da bi bil sistem preglednejši. Predlagatelj je tako želel ločiti socialne dajatve od čistih pokojninskih (starostna, invalidska, vdovska in družinska pokojnina), ki se financirajo iz pobranih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Drugi prejemek, ki bo poslej socialni in ne več pokojninski, je državna pokojnina. Do nje je ob dopolnitvi starosti (65 let) upravičen tisti, ki ni dopolnil minimalne zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine in izpolnjuje ostale zakonsko določene pogoje. Pravica do državne pokojnine upravičencem zagotavlja socialno varnost in ni vezana na status, ki bi ga zavarovanec pridobil na podlagi dela in vplačanih prispevkov. Namen pravice do državne pokojnine je zagotoviti sredstva za preživljanje tistim, ki nimajo pravice do pokojnine niti iz slovenskega sistema socialnega zavarovanja niti iz tujega sistema pokojninskega zavarovanja.