Razlogov ne iščejo v slabši generaciji

Odličnjakov je bilo pri letošnji splošni maturi precej manj kot lani. Število tistih, ki so pri maturi zbrali vse možne točke, se je skoraj prepolovilo.

Kranj – Zlatih maturantov pri splošni maturi, torej tistih, ki so zbrali od 30 do 34 točk, je bilo letos 280, lani pa 379. Vseh 34 možnih točk je letos zbralo 18 maturantov, lani pa skoraj dvakrat toliko, in sicer 33. Za konkretne analize, kaj je privedlo do v primerjavi s preteklimi leti precej slabših rezultatov, je sicer še prezgodaj, zato o vzrokih pristojni za zdaj le ugibajo.

Po mnenju ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča ta podatek ni alarmanten, lahko pa služi kot razmislek, ali znamo delati z najboljšimi posamezniki. Direktor državnega izpitnega centra Darko Zupanc je najprej opozoril, da je bilo povečevanje števila zlatih maturantov opazno šele zadnjih nekaj let, medtem ko bi bilo še ne tako dolgo nazaj 280 zlatih maturantov povsem sprejemljiva številka. Poleg tega, pravi, je zgolj na podlagi enega leta težko sklepati o dolgoročnih trendih. Razloge za tak rezultat, se pridružuje mnenju ministra za šolstvo in šport Igorju Lukšiču, lahko iščemo tudi v tem, da je letošnja generacija maturantov prva generacija, ki je osnovno šolo končala brez eksternih izpitov oziroma so jim rezultati nacionalnega preverjanja znanja predstavljali zgolj povratno informacijo. Obenem pa je to tudi tista generacija, ki je prva v celoti končala šolanje po devetletnem programu. »Verjetno je devetletni izobraževalni program nekoliko drugačen, manj usmerjen zgolj v akademske dosežke,« domneva Zupanc. Obenem je še izpostavil, da mora vsakdo, ki želi biti zlati maturant, opravljati predmete tudi na višjem nivoju zahtevnosti, za kar pa se nekateri, ki točk z mature ne potrebujejo pri vpisu na fakulteto, ne odločijo. Vendar pa to po njegovem ne more biti razlog za manjše število zlatih maturantov letos, saj je bil delež kandidatov, ki so pri posameznih predmetih izbrali višji nivo, celo večji kot lani.

Kljub temu je na ta problem opozoril tudi ravnatelj škofjeloške gimnazije Jože Bogataj, ki pravi, da so imeli tudi na njihovi šoli kar nekaj dijakov, ki bi zlahka posegli po 34 točkah na maturi. »A ker se vpisujejo na fakultete, kjer nimajo omejitev vpisa, nimajo motivacije, da bi vpisali višji nivo zahtevnosti. Dijak pa se o tem odloča povsem samostojno,« je razložil Bogataj. Obenem pa je tudi nabor predmetov, ki jih dijaki lahko opravljajo na višjem nivoju zahtevnosti, po njegovem premalo pisan na kožo dijakom, ki so bolj naravoslovno usmerjeni. Ravnatelj kranjske gimnazije Franci Rozman pa domneva, da so meje za ocene pri posameznih maturitetnih predmetih namerno postavili tako, da bi zaustavili trend zviševanja števila odličnjakov, ki smo mu bili priča zadnja leta. S tem ni nič narobe, je prepričan, saj s tem odličnjaki dobijo večjo težo. »Število zlatih maturantov se je zadnja leta že bližalo številki štiristo, kar je po mojem pretirano, saj se s tem tak uspeh že kar razvrednoti,« razmišlja Franci Rozman. Nikakor pa po njegovem ne moremo razlogov za slabši uspeh na maturi iskati v slabši generaciji.