Za dober spomin ne potrebuješ turbo možganov

Kranjčana Aleksandra Gavrića je spomin začel zanimati v prvem letniku študija medicine, Memoriada pa je zanj predstavljala nov izziv.

Prvo soboto v juliju je v Mariboru potekalo drugo odprto državno prvenstvo v pomnjenju Memoriada 10. Miselni atleti so se pomerili v desetih disciplinah (pomnjenje binarnih števil, naključnih števil, datumov zgodovine in prihodnosti, obrazov in imen, naključnih besed, abstraktnih slik, govorjenih števil, deset minutnih kart, hitrih kart in polurnih števil) po pravilih Svetovne organizacije miselnih športov (World Memory Sports Council). Prvo mesto v skupnem seštevku in s tem prestižni naslov državne prvakinje v pomnjenju je osvojila študentka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru Alja Gričar. Drugo mesto je osvojil mag. Peter Cokan, ki je v disciplini Govorjena števila postavil tudi nov slovenski rekord in ga tako izboljšal za osem številk, tretje mesto v skupnem pa je dosegla Petra Vogrinec. V disciplini Naključne besede pa je državni rekord postavil Marko Korenjak, ki si je zapomnil deset besed več od lanskega rekorda in v disciplini Obrazi in imena je najboljša Alja Gričar izboljšala rezultat za dvajset zapomnjenih imen.

Med udeleženci letošnje Memoride pa smo naleteli tudi na Kranjčana, 21- letnega študenta medicine, ki je ravnokar zaključil drugi letnik, Aleksandra Gavrića in je v skupnem seštevku na letošnji Memoriadi zasedel šesto mesto, njegov najboljši rezultat pa je bil v disciplini Naključne besede, kjer je bil drugi.

Tokrat je tekmoval prvič, in ker ni vedel, da se lahko prijavi na več disciplin, se je le na Naključne besede, kar pa bo nadoknadil prihodnje leto - če bo le doma in bo imel čas za udeležbo na Memoriadi, ki je pri nas še dokaj mlado tekmovanje. Aleksander meni, da je predstava, da za tovrstna tekmovanja pa potrebuješ nekakšne 'turbo' možgane, napačna. »Pravzaprav je potreben trening. Kot za plavanje, za tek na sto metrov.« Hudomušno še doda, da bi za svoje možgane lahko rekel, da so povprečni, običajni možgani, ki se jih da trenirati, moraš pa biti vztrajen. Veliko vlogo pri vsem igra tudi koncentracija.

Z metodami pomnjenja se je Aleksander seznanil iz knjig. Avtor recimo ene je Dominic O'Brien, ki je svetovni prvak v pomnjenju.

»Obstaja več metod,« razlaga Aleksander. »Recimo metoda verige zgodbe, kjer uporabljaš asociacije - konkretno v moji disciplini Naključnih besed. Na primer: maslo, nož, škorenj. Te besede si moraš zapomniti v pravilnem zaporedju, kar storiš tako, da ustvariš asociacije med njimi in jih tako na nek način povežeš. Čim hitreje ti uspe, trdnejše povezave narediš, boljši boš. Lahko si recimo predstavljaš, kako je namesto tarče maslo v obliki kroga, vanj mečeš nože in to vse skupaj potem pade v en škorenj.«

V svoji disciplini si je Aleksander moral zapomniti tristo besed v določenem zaporedju, časa pa je imel petnajst minut.

»Pravilo je, da če si zapomniš sto besed v pravilnem zaporedju in se zmotiš pri tretji – napišeš namesto konji konj – upoštevati moraš tudi ednino, dvojino, množino, med besedami so tudi glagoli in podobno – jaz sem se zmotil pri 55., potem se to šteje že kot napaka. Uspelo mi je, da sem si zapomnil šestdeset besed, čeprav sem razmišljal že o osemdesetih.«

Na letošnjo Memoriado se je prijavil sam, zanjo pa je izvedel iz študentskega časopisa. Memoriada mu je predstavljala nov izziv in čeprav je vse skupaj vzel bolj za zabavo, se je nanjo vseeno pripravljal.

»Rekel sem si: grem poizkusit, da ne bom bral samo iz knjig; da srečam ljudi, ki se ukvarjajo s podobnimi stvarmi, da izmenjamo izkušnje. Zakaj sem pa sploh začel brati o spominu? Navsezadnje študiram medicino, kjer si je treba zapomniti ogromno podatkov, botrovalo pa je tudi veselje do znanja - da mi kaj ostane v glavi.«