Mikobakterije v okolju

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Na Bledu je potekal 31. Kongres evropskega združenja za mikobakteriologijo. "Mikobakterije pri človeku povzročajo različne bolezni, na primer bacili iz sklopa M. tuberculosis povzročajo tuberkulozo, ki je še vedno glavna nalezljiva bolezen v svetu," je povedala dr. Manca Žolnir-Dovč.

Bolnišnica Golnik – KOPA in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani sta skupaj z evropskim združenjem za mikobakteriologijo (ESM) od 4. do 7. julija na Bledu organizirali 31. letni kongres, ki se ga je udeležilo več kot 240 strokovnjakov iz evropskih in drugih držav sveta, kot so ZDA, Japonska, Brazilija, Kitajska, Savdska Arabija in Argentina. Vsem udeležencem kongresa, ki je bil prvič v Sloveniji, je skupno področje dela, to je mikobakterije ali rod Mycobacterium (M.), ki obsega več kot 180 mikobakterijskih vrst. Med njimi so nekatere izredno nevarne za človeka ali živali. »Mikobakterije pri človeku povzročajo različne bolezni, na primer bacili iz sklopa M. tuberculosis povzročajo tuberkulozo, ki je še vedno glavna nalezljiva bolezen v svetu,« je kot primer navedla dr. Manca Žolnir-Dovč, vodja Laboratorija za mikobakterije v Bolnišnici Golnik.

Na splošno je bila problematika, ki so jo obravnavali na kongresu, interdisciplinarna, saj so se srečali zdravniki, veterinarji, biologi, mikrobiologi, farmacevti in strokovnjaki drugih pretežno naravoslovnih ved. Delo so razdelili v več sekcij. »Znanstvena sekcija je bila posvečena pregledu stanja na področju tuberkuloze v svetu in Sloveniji tako pri ljudeh kot tudi živalih. Dodatna sekcija se je posvetila odpornosti mikobakterij proti antibiotikom, kar je trenutno eden najbolj perečih problemov pri zdravljenju bakterijskih bolezni. Proti zdravilom odporna tuberkuloza prihaja namreč predvsem iz držav bivše Sovjetske zveze in Azije. Zelo zanimivi sta bili tudi sekciji Laboratorijska diagnostika in sodoben laboratorij za mikobakterije ter okrogla miza Kaj lahko klinik pričakuje od sodobnega laboratorija za mikobakterije?. Vse preredko namreč sedemo za isto mizo zdravniki – kliniki in laboratorijski delavci in se pogovarjamo o skupnih problemih, kot je na primer želja po čim hitrejših laboratorijskih izvidih. Tretji dan kongresa je bil poudarek na mikobakterijah v okolju in na mikobakterijah, ki povzročajo predvsem bolezni pri živalih. Posebej zbuja skrb prisotnost pogojno patogenih bakterij v vodi in na rastlinah, od koder lahko okužujejo tako ljudi kot živali. Na ESM 2010 so bile predstavljene tudi smernice Svetovne zdravstvene organizacije glede varnosti v laboratorijih za mikobakterije. Zadnji dan kongresa je bil posvečen trenutnim znanstveno najbolj aktualnim tematikam, to je epidemiologiji, imunologiji ter razvoju zdravil in cepiv. Molekularna epidemiologija je v zadnjem desetletju omogočila velik napredek v razumevanju prenosa bolezni. Z njeno pomočjo lahko učinkoviteje preprečujemo širjenje bolezni in predvsem širjenje zelo odpornih sevov,« je povzela dr. Manca Žolnir-Dovč.