Sožitje generacij

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 15. julij 2010 / 06:00

Medgeneracijski društvi Jesenski cvet iz Domžal in Z roko v roki iz Kranja sta bili na taboru v Radencih. Najmlajša udeleženka je bila stara štiri leta, najstarejši 87 let. Nekaj dni druženja so simbolično strnili v misel Ali obleka naredi človeka ...

Medgeneracijski društvi Jesenski cvet iz Domžal in Z roko v roki iz Kranja sta imeli konec junija nekajdnevni skupni tabor v Radencih. Udeležili so se ga predstavniki treh generacij; iz Kranja je bilo 24, iz Domžal pa 40 udeležencev. »Namen tabora je bilo povezovanje vseh treh generacij, spoznavanje potreb in načina življenja ene generacije od druge in prenos izkušenj starejše generacije na srednjo in mlajšo. Udeleženci so bili člani skupin za samopomoč, pa otroci, ki že sodelujejo pri kakšnih prireditvah, nekateri so s seboj vzeli vnuke. Z nami so bile tudi osebe s posebnimi potrebami, ki so bili naši enakopravni člani in ob katerih smo se učili sprejemati drugačnost,« je povedala Majda Hrovat, strokovna vodja tabora, sicer zaposlena na Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije kot koordinatorka nacionalne mreže ter prostovoljka v vodenju skupine Naša srečanja v društvu Jesenski cvet.

Rdeča nit tabora je bila Ali obleka naredi človeka, ki se nanaša na pripovedko Kdo je napravil Vidku srajčico. Zato si je šest skupin, v katere so se naključno razdelili udeleženci, nadelo imena Naša žehta, Hlačmani, Plavajoče srajčice, Flike, Srajčice in Rutke. Prvi večer so imeli spoznavni večer, v naslednjih dneh pa so potekale številne delavnice, na katerih so naredili tudi plakat kot simbol skupine. Starejši so mlajšim predali veliko znanja o tem, kako nastane določeno oblačilo, kako se ukroji, kako se prišije gumb, kako zakrpati strgano oblačilo … Otroci so naštudirali igrico Kdo je napravil Vidku srajčico, za katero so izdelali kostume. Povezani so bili tudi v igrah Skrivni prijatelj in Skriti zaklad, imeli so skupne zabavne večere in celo svoj radio Ha, ha, ki je deloval v času tabora. Nekaj časa je bilo tudi za kopanje, poleg tega pa še, kot je povedala Hrovatova: »Zdravnik kardiolog je imel predavanje o srčno žilnih boleznih, medtem so otroci izdelovali razglednice, ki smo jih poslali našim donatorjem, sponzorjem … Majda Kneftl, predsednica medgeneracijskega društva Jesenski cvet je vodila delavnico, kako pristopiti do naglušnega oziroma gluhega človeka.«

Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je imelo tabor letos že petič, prvič pa so nanj povabili Kranjčane. »Izkušnja je pozitivna, na ta način se širi socialna mreža med društvi, sodelovanje s prostovoljci in člani drugih društev pa postane še bolj pristno,« je povedal Mirko Steiner, podpredsednik Medgeneracijskega društva Z roko v roki. Najstarejši udeleženec v Radencih je bil star 87 let, najmlajša pa štiri leta.

Osnovna dejavnost je pogovor

»Zveza društev za gerontologijo Slovenije je krovna organizacija, v katero je vključenih dvajset društev in sedemindvajset pridruženih članov po vsej Sloveniji. V društvih delujejo skupine za samopomoč, najpomembnejše je izpolnjevanje nematerialnih potreb starih ljudi,« je poudarila Majda Hrovat. Katja Stare, voditeljica skupine za samopomoč Klasje v Kranju in voditeljica skupine Naše žehte na taboru v Radencih, je dodala: »Osnovna dejavnost skupine za samopomoč je pogovor. Veliko starih ljudi je osamljenih. S tem ko se vključijo v skupino, pridejo v krog ljudi, med katerimi se razvije prijateljstvo, in marsikomu skupina predstavlja nadomestno družino.« Katja sodi v mlajšo generacijo, vez s starejšo generacijo pa obrazloži: »Mlajši se lahko veliko naučimo od starejših, obenem pa se mlajši pripravljamo na lastno starost. V društvih temeljito delamo na tem, da se zmanjša medgeneracijski prepad.« Voditelji skupin za samopomoč delajo prostovoljno, za to delo pa se morajo usposobiti na Zvezi.

»Skupine za samopomoč delujejo v domačem okolju in v domovih za starejše občane. Petindvajset skupin imamo v domovih v Kranju, v Tržiču, Naklem, Preddvoru in še sedem zunanjih, ki delujejo v Naklem, Lešah in pet v Kranju,« je povzela Katja. V Domžalah imajo trenutno šestindvajset skupin, večji del v domačem okolju, sedem skupin pa v domu za starejše občane. Skupine se srečujejo enkrat na teden, vsakič od ure in pol do dve uri, vedno ob istem času in v istem prostoru. Praviloma sta na skupino dva voditelja. Na Gorenjskem deluje skupina za samopomoč še na Jesenicah v okviru Doma upokojencev dr. Franceta Berglja, v Radovljici so povezani v medgeneracijsko društvo Čebelica, v Škofji Loki so pridruženi člani … V Sloveniji imamo 505 skupin za samopomoč pod okriljem Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, glavna sofinancerja programa sta Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter občine, ki sofinancirajo delovanje lokalnih društev. Sedemindvajsetletna Katja Stare je odločitev, da bi rada delala s starejšimi, razložila z besedami: »Že zelo dolgo delam kot prostovoljka. V srednji šoli sem hodila v Dom upokojencev v Kranj. Študirala sem socialno delo. Delo s starejšimi mi ni samo blizu, ampak dejansko uživam v tem. Dobim veliko novega znanja in podpore.«

Na tabor v Radencih je ostal lep spomin. Nanj bodo udeležence spominjale tudi majice z napisom Ali obleka naredi človeka pa želja, da se prihodnje leto ponovno srečajo …