Previdno v pasji vročini

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / petek, 9. julij 2010 / 06:00

Visoke poletne temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje. Zlato pravilo je: nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.

Ljubljana – Visoke temperature pogosteje prizadenejo otroke do četrtega leta starosti, starejše od 65 let, kronično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudi z duševnimi motnjami, s čezmerno telesno težo in tiste, ki opravljajo delo na prostem. »Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči več različnih vročinskih stanj, ki se kažejo kot kožni izpuščaji, utrujenost, vročinski krči, motnje zavesti, vročinska izčrpanost in vročinska kap,« je opozorila Ana Hojs z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in naštela dejavnike, ki pospešujejo nastanek vročinskih stanj: »To so dehidracija zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni, čezmerno uživanje alkohola, uporaba zdravil za odvajanje vode iz telesa (diuretiki), uporaba zdravil za zdravljenje kroničnih obolenj in pomirjevala iz skupine barbituratov. Dejavnik tveganja za vročinska stanja so tudi akutna obolenja, kot so driska, vročina, infekcije, kožne opekline in kronična obolenja, kot sta zvišan krvni pritisk in debelost.« V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapipokličite zdravniško pomoč, še posebej bodite pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih, pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.

Na Inštitutu za varovanje zdravja so pripravili priporočila, kako preprečiti zdravstvene težave ob visokih temperaturah. Pomembno je, da na dan spijete vsaj dva litra tekočine, naj bodo to ne prehladne brezalkoholne pijače, še najboljša je voda. »Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo in je urin temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Če pa vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z diuretiki, ga vprašajte, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu,« je opozoril Peter Otorepec iz IVZ.

Prostore zračite zjutraj in zvečer, na ta čas naj bodo omejene tudi fizične aktivnosti. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo. Oblecite se v lanena, bombažna, torej lahka in ohlapna oblačila svetlejših barv. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter s kremo z zaščitnim faktorjem. Bodite pozorni tudi na kakovost hrane, ki jo uživate. »V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte,« je še povedal Otorepec.