Jabolka ne zrastejo v trgovinah

Člani Sadjarsko vrtnarskega društva Tunjice načrtujejo ureditev največje zbirke starih sadnih sort pri nas, ki bo imela predvsem izobraževalen značaj.

Tunjice – Tunjiški sadjarji si že nekaj let prizadevajo uresničiti svoj projekt ureditve zbirke starih sadnih sadik in njihovih plodov, s čimer želijo ohraniti dobršen del tovrstne dediščine, hkrati pa predvsem najmlajšim pokazati, kako sadje sploh pride na police naših trgovin.

Člani sadjarsko vrtnarskega društva iz Tunjic, ki je bilo ustanovljeno že pred drugo svetovno vojno, so se v ta namen povezali z Občino Kamnik in Biotehniško fakulteto, saj za projekt, v okviru katerega bi zasadili več tisoč starih sadnih sadik predvsem jablan, pa tudi hrušk, sliv in trt, pričakujejo večji del evropskih sredstev. »Samooskrba v Sloveniji iz leta v leto upada in kar polovico potrebne zelenjave in sadja Slovenci uvozimo. Pri nas sicer velja cel kup omejitev glede potrebnih certifikatov in uporabe škropiv, a kaj, ko velike trgovske verige, ki so v zadnjih letih povsem premagale manjše trgovce in pridelovalce, uvažajo hrano iz držav, kjer takšnih omejitev in nadzora ni, saj je pomembna le najnižja cena. Ker so zagovorniki zdrave prehrane in okolju prijaznega delovanja pri nas še vedno v manjšini, potrošniki pojemo cel kup škodljivih snovi. Zdaj smo na točki, ko se bo treba pošteno zamisliti, kako naprej,« je do slovenskega kmetijstva kritičen predsednik sadjarsko vrtnarskega društva Tunjice Valentin Zabavnik, ki je velik zagovornik uporabe lokalno pridelane hrane v šolah in vrtcih ter vseh drugih javnih institucijah, kar naj bi bila v sosednji Avstriji ob pomoči države že splošna praksa.

Sadjarji opozarjajo, da gre za preslabo ozaveščanje potrošnikov, zato bo projekt, kakršnega bodo uresničili v Tunjicah, izjemnega pomena. »Medtem ko Slovenija letno uvozi 150 ton češenj, primorski in drugi pridelovalci te dni kot prostitutke ob cestah prodajajo svoj pridelek, tudi v Kamniku, kjer so nekdaj prodali na tone znanih palovških češenj. Da bi ohranili in mlajšim pokazali stare sadne sorte, bomo v Tunjicah v farovškem sadovnjaku ob cerkvi zasadili obsežno sadno zbirko, ki jo je osnoval že naš sadjar Lado Dobrovoljc, odprta pa bo predvsem za šolarje, da bodo otroci videli, kako se odpre cvet, kako čebele oprašijo drevo in kako sadež sploh zraste, saj jih zelo veliko dejansko misli, da jabolka rastejo kar v trgovskih centrih. Ko bo zbirka zaživela, bo to pravi spomenik našim prednikom, tako Francu Pircu iz Godiča, ki je začetnik sodobnega sadjarstva pri nas, kot vsem drugim Kamničanom, ki so zaznamovali slovensko sadjarstvo,« je še povedal Zabavnik, ki ima tudi sam v domačem sadovnjaku več kot trideset starih sort jablan.

Omenjeni projekt, ki bo hkrati tudi doktorska disertacija Jerneje Jakopič iz Planine pod Golico, bodo na razpis prijavili do konca leta, poleg obsežne zbirke pa bodo uredili tudi sadno pot ter skupno sušilnico in stiskalnico sadja.