Novih ukrepov ne bo

Vlada je lani v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje izvajala ukrepa za ohranjanje zaposlovanja. Po prvih ocenah so na ta način ohranili dvajset tisoč delovnih mest. Kljub tem ukrepom pa je danes skoraj sto tisoč brezposelnih.

Kranj – Leto in pol oziroma natanko eno leto Zavod RS za zaposlovanje izvaja protikrizna ukrepa, s katerima je Vlada skušala ohraniti okoli dvajset tisoč delovnih mest, v ta namen pa namenila prek tristo milijonov evrov. Kot kaže, sta ukrepa Vlade naletela na plodna tla, Zavod pa je porabil le okoli tretjino predvidenega denarja, cilj – ohraniti delovna mesta – pa vsaj za sedaj realiziran. Medtem ko se je subvencioniranje polnega delovnega časa (prvi ukrep) že iztekel, pa bo Zavod za (drugi) ukrep delnega povračila nadomestila plače za čakanje na delo izplačeval do konca marca 2011.

Sabina Špehar Pajk, ste skrbnica izvedbe obeh ukrepov, zato najbolj poznate odgovor na osnovno vprašanje: Ali sta protikrizna ukrepa delovala?

»Mineva leto dni od začetka izvajanja drugega protikriznega ukrepa, subvencioniranja začasnega čakanja delavcev na delo, in 16 mesecev od uvedbe subvencij za skrajšan delovni čas. Za oba Zavod ocenjuje, da sta bila ob pravem času na pravem mestu, saj jih je trg dela potreboval. Iztekla pa se bosta v času, ko nas delodajalci manj potrebujejo. Verjamemo, da so bili ukrepi zanimivi za delodajalce, če pogledamo, koliko pogodb smo sklenili, pa lahko ocenimo, da so se dobro prijeli.«

Kakšne so povratne informacije delodajalcev?

»Pohvalili so enostavnost prijavnih obrazcev in uvedeno elektronsko poslovanje, vse je potekalo zelo hitro. Subvencije smo povprečno izplačevali pred rokom, kar je v času gospodarske krize za podjetja dobrodošlo, saj danes takšnih plačnikov ni veliko. Sicer so imeli tudi veliko pripomb na obvezno usposabljanje pri drugem ukrepu, pri prvem pa so zakonu očitali premajhno fleksibilnost. Slednje smo pri drugem ukrepu popravili, saj je moral delodajalec najprej navesti imena delavcev, ki so sodelovali, potem pa le število delavcev. V prvem primeru so imeli težave, saj so se zaposleni, ki so jih prijavili v ukrep, lahko tudi upokojili ali sami odšli iz podjetja.«

Nove prijave za subvencioniranje niso več mogoče?

»Ne. Vloge so delodajalci lahko oddali do konca marca, še devet mesecev pa bomo subvencionirali aktivne pogodbe.«

Pa še traja zanimanje?

»Delodajalci se še zanimajo za podobne ukrepe na trgu dela, vendar tako Evropska komisija kot Vlada in ministrstvo za delo tem ukrepom nista več naklonjena.«

Zaradi proračunske luknje niti ni več denarja. Koliko od predvidenih kvot ste na Zavodu porabili za oba ukrepa, koliko podjetij ste vključili in koliko delovnih mest ohranili?

»Za ukrep subvencioniranja krajšega delovnega časa smo prejeli točno 1100 vlog, pogodbe pa sklenili s približno 906 podjetji. Do sedaj smo izplačali približno 33 milijonov evrov, za drugi ukrep pa je prišlo 1130 vlog, pogodbe smo sklenili s še večjim številom – vključenih je 931 podjetij. Za zdaj smo pri subvencioniranja nadomestila za čakanje na delo izplačali manj denarja, vendar pogodbe še tečejo.«

Torej ste porabili bistveno manj denarja od načrtovanega.

»Drži. Ministrstvo za delo je za izvajanje prvega ukrepa načrtovalo 230 milijonov evrov, z dvakratnim rebalansom so ta znesek najprej znižali na 120, na koncu pa na 47 milijonov evrov, vendar še tega ne bomo porabili. Za drugi ukrep smo načrtovali sto milijonov evrov, porabili bomo približno polovico.«

Ali so skozi to prizmo ukrepi uspešni?

»Da. Če smo porabili manj davkoplačevalskega denarja, toliko bolje. V prvi ukrep je bilo vključenih 66 tisoč delavcev, v drugega je še vključenih 14 tisoč delavcev.«

Koliko podjetij na Gorenjskem je bilo vključenih?

»Iz poročil izhaja, da je tudi Območna služba Kranj močno zastopana pri izvajanju ukrepov. V prvi ukrep so bili vključeni 103 delodajalci ali 12 odstotkov vseh v Sloveniji, za čakanje na delo pa se je angažirala desetina vseh v Sloveniji ali slabih devetdeset delodajalcev.«

Po načrtih naj bi z ukrepi ohranili več kot dvajset tisoč delovnih mest. Koliko ste jih zares?

»Ponosni smo, da smo presegli ocenjeno število. Po izračunih smo s subvencioniranjem polnega delovnega časa ohranili več kot šest tisoč delovnih mest, z drugim več kot 14 tisoč, pred nami pa je še eno leto izvajanja drugega ukrepa. Ocenjeno število bo preseženo. Vsekakor pa kako delovno mesto ne bo ohranjeno, saj delodajalci lahko odpuščajo ob izhodu iz ukrepa. Nič več ga ne zavezuje, vendar do danes ugotavljamo, da smo imeli med dva tisoč prijavljenimi podjetji le 12 kršitev pogodb zaradi stečaja podjetja.«

Dotaknimo se kršitev. Pred uvedbo ukrepa o subvencioniranju čakanja na delo se je največ govorilo o izobraževanju delavcev na čakanju.

»Pred oddajo vloge podjetja niso smela biti insolventna, če je katero pozneje pristalo v stečaju ali likvidaciji, smo višino subvencij prijavili v stečajno maso. Glede izobraževanja pa bi lahko rekla, da delodajalci te obveze niso bili veseli, kar pa ne velja za delavce. Presenečeni smo bili, da so jih sprejeli in petino časa koristno porabili. Ugotavljamo, da so v večini izvedli notranje izobraževanje, le četrtina zunanje.«

Ali pričakujemo nove, podobne ukrepe.

»Odločno ne. Aktivna politika zaposlovanja gre v smer zaposlovanja, na trg bomo vpeljali le ukrepe za novo zaposlovanje: subvencije za dolgotrajno brezposelne, za mlade, ki se želijo prvič zaposliti, za samozaposlovanje in številne druge. Za to gre veliko denarja in upamo, da bodo podobno uspešni kot ukrepa za ohranjanje delovnih mest.«