Tudi Trubar je dobil praznik

Na junijskem zasedanju je državni zbor sprejel odločitev o novem prazniku, 8. juniju, dnevu Primoža Trubarja.

Kranj - Od leta 2005, ko smo dobili tri nove praznike, se zakon, ki ureja to področje, ni spreminjal. Takrat pa se je 26. december preimenoval v dan samostojnosti in enotnosti, 17. avgust je postal dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september dan vrnitve Primorske matični domovini in 23. november dan Rudolfa Maistra. V letu, ko smo proslavljali petstoletnico rojstva utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja, je Slovenski center PEN posredoval državnemu zboru pobudo slovenskega pisatelja iz Trsta Borisa Pahorja, da se v zakon vnese tudi »ime Primoža Trubarja, avtorja prve knjige v slovenskem jeziku in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in posledično tudi političnega prostora«. Predlagatelji novele zakona (Samo Bevk s še 28 podpisniki) pa so se oprli tudi na poslanico Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja ob Trubarjevi petstoletnici - vodi ga gorenjski rojak Viktor Žakelj - ki o Trubarju govori kot o osrednji osebnosti slovenskega protestantizma in hkrati najpomembnejši osebnosti v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Po junijski odločitvi državnega zbora je sedaj 8. junij dan Primoža Trubarja, praznik, a ne tudi dela prost dan.

Nekatere gorenjske politike smo vprašali o odnosu do novega praznika. Poslanec SDS in župan občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež je dejal: »Primož Trubar je v tolikšni meri zaznamoval slovensko zgodovino, da si zasluži svoj praznik. Gre za praznik, ki ga lahko praznuje vsak. Tudi jaz osebno ga bom, saj menim, da ima utemeljitelj slovenskega jezika velik pomen za vse nas.« Na praznike sicer gleda evropsko. Tako denimo meni, da bi praznik dela lahko omejili na en sam dan, 1. maj, namesto da praznujemo tudi 2. maj. Poslanec DeSUS Anton Urh iz Bohinja prav tako podpira novi praznik: »Naša stranka je dan Primoža Trubarja podprla in tudi osebno menim, da se lahko za slovenski narod pomembnemu možu oddolžimo na tak način.« Praznikov v Sloveniji se mu sicer zdi ravno prav. Poslanec LDS in tržiški župan Borut Sajovic, tudi podpisnik pobude za novi praznik, je prepričan, da je Primož Trubar naredil veliko dobrega in pomembnega za Slovenijo, zato si zasluži svoj dan. »Ni nujno, da so praznovanja ravno razkošna in draga. V časih, ko varčujemo, so lahko tudi za manj denarja, a z več srca, duše in narodnega ponosa,« pravi Sajovic. O tem, da novi praznik ni dela prost dan, pa meni: »Pritrjujem motu, da življenje ni praznik, da je deloven dan. Toda tedna ni brez nedelje in enako je s prazniki. Da pa storilnost ne pada preveč, zlasti v današnjih gospodarskih razmerah, smo lahko zadovoljni tudi s tem, da imamo praznik, ki je hkrati tudi deloven dan.« Vsi pa niso tako enotno podprli novega praznika. Marjan Babič, ki vodi gorenjski odbor stranke SLS, o odločitvi svoje stranke pravi takole: »V SLS predloga, da bi z novim praznikom zaznamovali spomin na Primoža Trubarja, na junijski redni seji državnega zbora nismo podprli. Strinjamo se s predlagatelji, da je Trubar zagotovo eden najpomembnejših Slovencev, ki je usodno zaznamoval slovensko zgodovino in narodno identiteto, a obenem menimo, da veliko število praznikov, ki jih Slovenija že ima – menda kar največ med evropskimi državami - zagotovo tudi bremeni uspešnost našega gospodarstva, pa četudi niso vsi dela prosti dnevi. Še tehtnejši razlog pa je, da Slovenci že imamo praznik, ob katerem se vsako leto spominjamo velikega Primoža Trubarja, in sicer dan reformacije – 31. oktober. Praznovanje reformacije zajema vse dogodke in osebe, ki so pomembno vplivale na spremembe v naši družbi, predlagamo pa, da se praznik preimenuje v npr. »dan reformacije in spomina na Primoža Trubarja«, kar bi poudarilo pomen tega velikega moža, ki ga že sedaj ob praznovanju dnevu reformacije največkrat citiramo, uporabljamo njegova dela in ime na proslavah.«